Petdeset odtenkov občutkov

Minilo je že kar nekaj časa od premiere enega najbolj pričakovanih filmov letošnjega leta – Petdeset odtenkov sive. Vsi, ki me dobro poznajo so se spraševali, zakaj si filma še nisem ogledala, saj so mi bile knjige zelo všeč (nekateri bi rekli, da sem bila z njimi celo obsedena). Moram priznati, da sem z ogledom filma odlašala zaradi preprostega razloga. Strah me je bilo, da me bo film razočaral. Končno sem zbrala pogum in si film pogledala in priznati moram, da sem bila pozitivno presenečena.

VIR: http://www.glamourmagazine.co.uk/news/celebrity/2012/06/21/50-shades-of-grey-cast-rumours-news-trailers

Ob začetku predvajanja se mi je po glavi podilo mnogo misli in občutkov, predvsem sem razmišljala o knjigi in o tem, kako se je zgodba začela tam dogajati. Po nekaj minutah sem “padla” v Petdeset odtenkov sive in začela spremljati zgodbo, ki si so jo zamislili ustvarjalci. Na začetku zgodbe se vse zelo hitro odvija in mnogo stvari je izpuščenih, zaradi česar sem bila najprej zelo razočarana. Lahko bi tudi rekli, da je film površno posnet, ampak nekako jih razumem, saj bi bil v nasprotnem primeru preveč dolg. Zaradi zgodbe, ki jo poznam iz knjige mi je bilo dogajanje v filmu Petdeset odtenkov sive zelo preprosto spremljati, ne vem pa, kako so film dojemali tisti, ki niso prebrali knjige in zaradi tega niso imeli širše slike, ki jo zgodba predstavlja.

Glavna junaka mi sicer vizualno nista ustrezala, ker sem si na podlagi knjige ustvarila drugačno podobo. Karakterno pa moje mnenje o Anastasiji ni toliko odstopalo kot o Christianu. Ob branju knjige Petdeset odtenkov sive sem si ga predstavljala kot zelo karizmatično osebo, ob katerem pripadnice nežnejšega spola kar “popadajo na tla” ko ga zagledajo. V filmu pa mi glavni junak ni dajal tega občutka in sem ga dojemala kot zelo občutljivo in nesamozavestno osebo. Spominjal me je na “ranjeno srno”, kar sicer ni daleč od resnice, ki jo v zgodbi predstavlja njegovo otroštvo, vendar je pisateljica knjige Petdeset odtenkov sive to na papirju dobro skrila.

Erotični prizori so zelo nazorni, vendar sama v njih nisem videla nič spornega, saj so prikazani tako kakor je opisano v knjigi. Pri tem ne vidim nobenega izkoriščanja žensk, kar so zgodbi očitali nekateri kritiki, saj se je Ana strinjala s takšnim razmerjem in je vedela v kaj se spušča. Christian ji je predhodno vse obrazložil ter ji dal tudi možnost, da se umakne še preden bi se njuna zgodba začela odvijati. Po mojem mnenju bi lahko kakšnega od teh prizorov tudi izpustili ter si tako pridobili minutažo za kakšno drugo dogajanje. Najbolj krut se mi je zdel zadnji prizor, kjer jo tepežka s pasom, vendar iz prikazanih prizorov lahko razberemo, da je njemu ravno tako hudo kakor njej (če ne še bolj) in pri tem ravno ne uživa.

Konec filma namiguje na to, da bo sledilo tudi nadaljevanje, kako pa tudi ne, saj ostaneta še dve knjigi, ki čakata na filmsko različico. Moram povedati, da sem po prebrani prvi knjigi trilogije Petdesetih odtenkov jokala, kot dež, ko Anastasia zapusti Christiana. Ob koncu filma nisem jokala, sem pa občutila neko žalost oziroma film je na meni definitivno pustil pečat.