Moja apnea

Hmmm, prvo vprašanje za marsikoga bo, kaj hudiča pa je apnea? No, strokovna razlaga pravi naslednje: svet prostega potapljanja – apnea, izhaja iz grške besede a-pnoia, kar pomeni “brez dihanja”. Sam izvor besede v osnovi nima nikakršne povezave z vodo, vendar se beseda “apnea” v sodobni terminologiji uporablja kot sinonim za prosto potapljanje, to je potopitev pod vodo brez pripomočkov, ki bi nam omogočili dihanje.

In kaj me je pripeljalo do apnee?

Ker zelo rada živim z naravo in v naravi, moj dopust skoraj v celoti preživim v šotoru ob morju. Ni lepšega kot jutranji pogled na morje, božanje sončnih žarkov, “cvrkutanje” škržatov in poglavitna stvar: dobre morske ribe.

In če se malo potopimo pod vodo, opremljeni z masko in dihalko, lahko občudujemo morski živež, kateri nam je skoraj vsem izredno mističen in privlačen. In za nameček se poskušamo še vsaj malo dotakniti morskega dna, priti vsaj na trim globine ali globlje, po tisto krasno školjko katera se svetlika in nas vabi da jo vzamemo. Predvsem pa zame in mojega partnerja … tiste ribe, sveže, avtohtone, vabljive in slastne. Tako je padla odločitev, da bova za hrano poskrbela sama, z ulovom, ampak na dah. Enostavno.

Ampak ni preprosto. Še manj enostavno. Za potapljanje na dah, torej apneo je potrebno kar nekaj znanja, dosti treningov in veliko samodiscipline.  Tako sva sredi zime začela obiskovati bazen, seveda ob prisotnosti izkušenega trenerja potapljanja na dah. Zamislite si kako prikorakaš v bazen, opremljen z masko, dihalko in plavutmi (moževe so dolge kar dober meter). In ker sem prava ženska so moje plavuti barvno usklajene z masko, dihalko in seveda kopalkami, saj drugače ne gre. Nekaj začudenih pogledov te spremlja, posebej, ker je prva pot do malega bazena, kjer bi se naj igrali otroci. No, in mi odrasli. Ja, začetki apnee so v malem bazenu, kjer se trenira statika, ko telo popolnoma obmiruje, je mlahavo in sproščeno, preizkušaš pa meje vzdržljivosti. Mejo, kako dolgo lahko zdržiš pod vodo. Seveda ob primernih napotkih, začetnem sproščanju in tehniki predihavanja. Pa ugotovim, da nimam pojma o dihanju. Kje imam prepono? Zaspano in leno? Saj se jo bom naučila uporabljat, iskreno povedano, malo že celo znam. In prva statika, rezultat 1,40 minute, vauuuu, ampak sem skoraj umrla od napora. Ni enostavno. Tehnika sprostitve, misli spravit iz bazena ven, pozabiti na dihanje, pozabit na potrebo telesa po kisiku in vdihu. Po nekaj treningih sem pristala na 4,30 minute, kar je moj absoluten rekord. Bravo jaz.

Seveda pa je ta rekord drugačen ob aktivni apnei. Ta je kar precej nižji po času, ampak se meri po metrih pod vodo. No, tukaj pa me še čaka kar nekaj dela in treningov. Sem komaj na petdesetih metrih. Se je pa kar zabavno potikat po bazenu po dnu, medtem ko drugi plavajo nad tabo.

Moram pa poudariti, da sem samo drugi del ekipe, varovalni del ekipe, kateri z budnim očesom varuje partnerja pri potapljanju na dah. Upam da tudi moj partner varuje mene enako zavzeto kot jaz njega. No, in tu je razlog, zakaj sem pričela z apneo. Varovanje mojega »ribiča«, oskrbovalca najinih krožnikov. Tako, čisto na tiho pa priznam, da je izjemno zanimivo in me privlači iz tedna v teden, bolj in bolj. Komaj čakam prvega izleta na morje, da se preizkusim tudi v slani vodi. In ko bom ujela svojo prvo ribo, boste tudi prvi, katerim bom to povedala.

Apnea se torej izvaja predvsem zaradi športno-rekreacijskih dosežkov in osebnih užitkov, pa naj gre za tekmovanje v apneji, podvodni lov (katerega del je tudi apnea), ali pa le umirjeno šnorklanje na dopustu.

Za konec pa še opozorilo. Ker je utopitev velik in resničen riziko pri potapljanju na dah je potrebno upoštevati določena pravila, predvsem to, da se nikdar ne potapljamo sami in da nikoli ne pretiravamo. Ob nas naj bo vedno še nekdo, ki se dobro potaplja in ve kako reagirati če smo sami pretiravali.

Varnost mora biti pri potapljanju na dah na prvem mestu!!!