Kurent ni zgolj navadna pustna maska
Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice. Kurent je najslavnejša štajerska maska, posebej znani pa so tisti iz Markovcev pri Ptuju oziroma iz Ptujskega polja. V teh koncih pustu sicer rečejo fašenk, predana pa mu je celotna lokalna skupnost. Ptuj in njegove okoliške vasi namreč spadajo med najbolj pustna območja Slovenije. Osrednji lik pustnega dogajanja pa so svojevrstni in skrivnostni kurenti, ki v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Zraven njih pa po navadi hodi vrag ali hudič. Če si boste v teh krajih drznili kurenta poimenovati šema, vam bodo domačini najverjetneje pokazali pot proti domu.
Kurent je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik.
Kurent je izvirni pustni lik davne preteklosti in sedanjosti in sodi med pomembne unikate na Slovenskem. Je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik. Njegov izvor ni popolnoma znan. Po starodavnem verovanju je kurent demon, ki odganja vse slabo, prinaša pa srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad. Kdaj se je kurent pojavil na Dravskem polju, kjer je njegov dom, ni točno znano.
Kurentove gamaše so večinoma rdeče barve, redkeje zelene.
Kurent ima na sebi ovčjo kožo, na glavi pa masko. Iz ust mu moli dolg rdeč jezik, na vrhu pa ima dva goveja rogova ali dve tanki palici, ki sta med seboj povezani in okrašeni s pisanimi trakovi. Na nogah ima gamaše, ki so večinoma rdeče barve, redkeje zelene. Okrog pasu ima pripete kravje zvonce. Pravijo, da jih mora biti pet, ker le tako dajo pravo melodijo. V roki vihti ježevko – debelejšo leseno palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo. Na ježevko si naveže robčke, ki jih dobi od deklet. Kdor nabere največ robčkov, je najbolj imeniten in uživa največji ugled. Biti kurent je lepo, a fizično zelo naporno, saj celotna oprava tehta tudi do štirideset kilogramov.
Najbolj izrazit del kurentije kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo.
Najbolj izrazit del kurentije, kot se imenuje kurentova oprava, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo. Poznamo dve vrsti kurentov – pernatega markovškega in rogatega haloškega.
Kurentija se je z leti seveda nekoliko spremenila. Nekoč je bil kurent kmečka maska, izdelana iz materiala, ki so ga našli na kmetiji. Fantje so kurentije naredili kar sami. Delali so ob večerih in naskrivaj, saj je bila skrivnost, kdo bo kurent. Zato se kurent tudi ni smel odkriti v javnosti, ampak le doma, v hiši. Popolnoma vsi uporabljeni materiali so bili naravni, česar se izdelovalci kurentij strogo držijo še danes. Je pa današnja kurentija bolj natančno izdelana in bolj pisana, kupite pa jo lahko pri redkih mojstrih. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več.
Kurenti z zvonjenjem iz dežele odganjajo zimo in zlo.
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Od svečnice (drugega februarja) pa vse do pepelnične srede so v spremstvu hudiča v skupinah hodili po domači vasi in sosednjih vaseh. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto, saj je obetal dobro letino in rodnost. Če se je kurent na dvorišču domačije povaljal po tleh, pa tisto leto sreče ni bilo sreče pri tisti hiši. Tisti izvorni pomen kurenta se je nekako izgubil, saj danes vidimo v maskah tudi ženske in otroke.
Danes vidimo v maskah kurentov tudi ženske in otroke.
Po izročilu kurenti z zvonjenjem iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad in dobro letino. So eden od simbolov slovenske identitete, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Poslanstvo kurentov, ki se prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega, vsako leto ponesejo po domovini in tujini. Kurent je dediščina, ki pridobiva na popularnosti.
Čeprav je kurent v današnjem času izgubil svojo magično moč, ni zgolj navadna pustna maska. Je magičen etnografski lik, ki odganja slabo ter prinaša srečo in zadovoljstvo. V njem se še zmeraj ohranja nekaj skrivnostnega in mogočnega.
