Quiet: The Power of Introverts in a World That Can’t Stop Talking (1)
Tišina – moč introvertov v svetu, ki ne preneha govoriti
Fenomen, ki se pri nas še ni utegnil razviti do razpoznavnosti večjega obsega, je pa postal že kar odmevna tema v Ameriki in še kje, je fenomen introvertiranosti. Veliki pok je sprožila izdaja knjige ameriške pisateljice Susan Cain Quiet: the Power of Introverts in a World That Can’t stop Talking. In preden vam to zadiši po še enem priročniku za samopomoč, vam zatrdim, da je knjiga daleč od tega. Ne bo vas želela spremeniti, izboljšati in vam ponuditi višjo samozavest v zgolj treh tednih. Quiet namreč razodeva drugo plat današnje pojavnosti, kjer največkrat zmagujejo le izstopajoči, smejoči, da se lesketajo vse plombe v zobeh, in samozavestni obrazi.
Če vas kljub vsemu nisem prepričala ali če ste bolj slušni tip človeka, vam v pogled ponujam še TED – pogovor. V njem nastopa avtorica sama z nekoliko treme, a iskrenim opravičilom – sprehajati se po odru ni njeno naravno okolje.
Introvertiranost/ekstravertiranost in znanost
Začetki introvertiranosti in ekstravertiranosti segajo v leto 1921 k Carlu Jungu, psihoanalitiku, ki je sodeloval z bolj znanim Freudom,a se kasneje odločil za svojo pot. V zvezi s tem je znan Myers-Briggsov tipološki test; gre za psihometrični vprašalnik, ki meri psihološke tendence ljudi glede na to, kako zaznavajo svet in se odločajo. Jung je namreč menil, da obstajajo štiri osnovne psihološke funkcije, s katerimi doživljamo svet okoli sebe: zaznavanje, intuicija, čutenje in mišljenje. Njegova teorija o človeških tipih je bila nato dopolnjena s strani Katharine Cook Briggs in Isabel Briggs Myers, matere in hčere; ti sta želeli osnovati vprašalnik, ki bi med drugo svetovno vojno pomagal pri razvrščanju žensk na delovna mesta v industriji ustrezna njihovim osebnostim. Tako je bil omenjeni vprašalnik prvič objavljen leta 1962 in zasnovan za normalno populacijo. (Nekakšno različico tega testa si lahko ogledate tudi na sledeči povezavi: http://www.humanmetrics.com/cgi-win/jtypes2.asp). Še danes znane štiri tendence osebnosti in njihovi nasprotni pari so ekstravertiranost – introvertiranost, zaznavanje – intuicija, mišljenje – čutenje, presojanje – dojemanje (extraversion – introversion, sensing – intuition, thinking – feeling, judging – perception).
Po Jungu ekstravertiranost pomeni »obračanje navzven«, medtem ko naj bi sledila introvertiranost »obračanju navznoter«. Introverti so bolj pozorni na pomen, ki ga ima dogajanje okrog njih, ekstraverti se v samo dogajanje »potopijo«. Introverti svoje baterije najbolje polnijo, ko so sami, ekstraverti jih morajo napolniti, če niso dovolj družabni.
Še danes je introvertiranost – ekstravertiranost ena izmed najbolj raziskovanih tem, s katerimi se ukvarja osebnostna psihologija. Današnji psihologi se strinjajo v točkah:
- Introverti in ekstraverti se razlikujejo v količini zunanjih dražljajev, ki jih potrebujejo, da normalno funkcionirajo.
- Razlikujejo se tudi v načinu dela. Ekstraverti hitreje sklepajo odločitve in so boljši v reševanju več nalog hkrati ter radi tvegajo. Radi delajo, če delu sledi nagrada (denar, status …). Introverti delajo počasneje, a vdano. Radi se osredotočijo le na eno stvar naenkrat in imajo lahko mogočno moč koncentracije. Relativno so imuni na slavo in bogastvo.
- Ekstraverti so ljudje, ki bodo srce vaše zabave. Radi razmišljajo na glas, raje govorijo kot poslušajo, so torej dobri govorci, četudi se včasih zagovorijo. Spretni so v reševanju konfliktnih situacij, a ne prenašajo dobro samote. Tudi introverti so lahko zelo spretni v družabnih situacijah in uživajo na zabavah in službenih sestankih, a sčasoma si želijo čas zase. Svojo energijo raje namenijo bližnjim prijateljem, sodelavcem in družini. Raje poslušajo kot govorijo; preden spregovorijo, stvar premislijo. Bolje se izražajo pisno kot v pogovoru. Ne marajo konfliktov. Veliko jih ne mara tudi površnega pogovora (»small talk«), a uživajo v globokih diskusijah, še posebno o temi, ki jih zanima.
Introverti v akciji
Na Facebooku se je na skupnosti, ki sliši na ime »Introverts are Awesome« (»Introverti so mega«) do sedaj »navšečkalo« že čez 88 000 samoopredeljujočih introvertov širom sveta. 20+ Little Lonely Houses For The Solitary Soul (20+ majhnih osamljenih hiš za samotno dušo), AN INTROVERT’S GUIDE TO SUCCEEDING IN COLLEGE (Vodnik za preživetje na faksu za introverte), Job Search Made Easy (Even for Introverts) (Olajšano iskanje službe (tudi za introverte) je samo nekaj člankov, blogov, misli idr., ki jih lahko preberemo na tej strani. Vmes se najdejo tudi konkretne izjave posameznikov, kot je tale objava 22-letnega Kenijca, ki pravi:
/…/ Vedno bom introvert … Vedno bom cenil zasebnost in čas, ki ga preživim v samoti … In s tem ni popolnoma nič narobe …Naj še enkrat rečem? … INTROVERTI SO MEGA.
Izjava je dosegla čez 600 všečkov, ogromno ljudi jo je sočutno komentiralo ali podalo svojo zgodbo. Nasploh skupnost deluje kot močan podporni steber introvertom sveta. Zato je čas, da si ogledamo, zakaj ali če so v resnici ranljiva skupina človeškega zaroda.
Ideal ekstraverta
Cainova omenja raziskavo, po kateri je ena tretjina do ene polovice Američanov introvertov (če upoštevamo, da so ZDA ena izmed najbolj ekstravertiranih držav, mora biti številka vsaj približno tako visoka tudi v drugih delih sveta). Če se vam zdi to nekoliko pretirano, je to morda zato, ker obstaja veliko introvertov, ki so se dobro prilagodili zunanjemu svetu ali pa se pretvarjajo, da so ekstraverti. Razlog za tako početje je razumljiv; živimo namreč v vrednostnem sistemu, ki se imenuje Ideal ekstraverta. Arhetip ekstraverta preferira akcijo nasproti kontemplaciji, tveganje nasproti premišljenosti, gotovost nasproti dvoma. Dela hitre odločitve, tudi če tvega. Je učinkovit v ekipnem sodelovanju in v skupinskem druženju. Introvertiranost skupaj s svojima sorodnikoma občutljivostjo, resnostjo in sramežljivostjo je potemtakem drugi razred osebnosti. Introverti nasproti ekstraverti so kot ženske, živeče v moškem svetu, pravi Cainova.
Ekstravertiran ideal je bil dokazljiv v mnogih študijah. Bolj zgovorni ljudje so tako ocenjeni kot pametnejši, lepši, bolj zanimivi in bolj privlačni za sklepanje novih prijateljstev. Ljudje, ki govorijo hitreje, so ocenjeni kot sposobnejši in prijetnejši kot počasni govorci, kljub temu da je korelacija med zgovornostjo in kakovostjo ideje ničelna. Navsezadnje je nekaj najbolj revolucionarnih odkritij, idej in dosežkov v umetnosti prišlo od ljudi, ki so se znali uglasiti s svojimi notranjimi svetovi in v njih najti zaklad (van Goghove Sončnice, osebni računalnik, evolucijska, gravitacijska in relativnostna teorija, Peter Pan, Harry Potter, Schindlerjev seznam, Google …).
Če ste introvert in si to težje priznate, je to morda tudi zaradi nasprotovanja, ki ste ga nekoč morda doživeli kot bolj zadržani, tihi, sramežljivi osebki, ko so vas silili priti na plano iz vašega oklepa, morda označili kot lene, počasne, dolgočasne ali za ljudi, ki živijo v svojih svetovih.
Za konec (in morda spodbudo) pa še nekaj antioznak za introverte. Introverti niso (nujno:)
- samotarji,
- ljudomrzniki,
- sramežljivi (sramežljivost je strah pred družbenim nesprejemanjem ali ponižanjem, medtem ko je introvertiranost naklonjenost okolju z omejenim številom dražljajev).
Viri:
- https://www.facebook.com/IntrovertsAreAwesome?fref=ts
- http://en.wikipedia.org/wiki/Myers-Briggs_Type_Indicator
- Susan Cain: Quiet: the power of Introverts in World That Can’t Stop Talking. New York: Crown Publishers, 2012.