Omejitve do naših želja

Delo na sebi terja čas

Delo na sebi terja čas, kot vsako drugo delo. Terja poglobitev v svoja čustva in spoznati, kaj  nas trenutno v našem življenju najbolj moti. Naj bo to zdravje, družinski odnosi, služba … Skratka, delo na sebi terja razmišljanje o sebi. Ob današnjem tempu to človek sicer zelo težko izvaja, ker se vsakdo spopada s pomanjkanjem časa in vedno več ljudi s pomanjkanjem denarja. Skrb za samega sebe in za svoje življenje, je vse prej kot na prvem mestu. Ampak pozabljamo, da smo prvi mi. Tako kot razmišljamo mi o nas samih, tako o nas razmišljajo tudi drugi. Ne le da tako razmišljajo drugi, dejstvo je, da naše misli pošiljamo tudi v vesolje. Z doslednim spremljanjem svojih misli lahko storimo v svojem življenju mnogo reči, ki se prej zdijo enostavno povedano nemogoče. Pogoj za to je pozitiva in optimizem ter dajati od sebe iskreno ljubezen iz srca. To pa ni tako enostavno. Na zavestni ravni se nam morda zdi, da je. V podzavesti pa z delom na sebi najdemo marsikaj spornega in marsikaj takšnega, ki nam razkrije našo dosedanjo usodo. Naše misli, ki podzavestno skrivajo negativne vzorce in oddajajo negativne vibracije, ne bodo nikoli na frekvenci pozitive. Na frekvenci pozitive so naše misli le takrat, ko podzavestno in avtomatsko razmišljamo o naših realnih željah. Počasi preko tega najdemo naše sanje, ki jih je morda srce skrivalo mnogo let. Šele takrat, ko jih zares najdemo, lahko pričakujemo rezultate v našem življenju.

Opažam, da je nekaterim, kar zadeva poklicne poti, enostavno dano živeti svoje sanje. Nekateri so si že kot najstniki izbrali pravi poklic in kasneje tudi službo, ki jih veseli. Nekateri pa so bili pravi čas na pravem mestu in so šli po drugi poti, in sicer stran od svojega poklica. Ko človek to stori, zagotovo ve kaj si želi in bistveno je, da se enostavno najde. Drugi korak je slediti notranjemu vodstvu in naslednji korak je odstraniti vse omejitve, ki jih najde v svoji podzavesti. Vse to pa človek lahko stori z delom na sebi, ki se izvaja z branjem literature, z raznimi tečaji in z alternativnim zdravljenjem oziroma energetsko samopomočjo. Ali pa ga skozi čas ensotavno popelje usoda, in sicer do tega, kar je dobro zanj. Življenje ima več področij in vsakdo se na različnih področjih išče in se najde po svoje, tako kot je vsakomur namenjeno in nekje zapisano.

Omejitve do iskanja sebe

Kaj dejansko sploh pomenijo naše sanje, zakaj se ne uresničijo, zakaj delamo eno in govorimo drugo, zakaj se upiramo skozi vse življenje? Zakaj se borimo za svoj jaz, ko smo še otroci in tudi kasneje, kot odrasle osebe. Odgovor je preprost. Zato, ker ves čas želimo biti to, kar smo. Na poti do tega pa nam stojijo le omejitve, ki so zakopane globoko v naši podzavesti. In kako jih rešiti? Rešimo jih z delom na sebi, bodi si z alternativno obliko samopomoči ali s katero drugo. Osebno mi je znana le alternativna oblika in skozi izkušnje z njo, lahko tudi pišem. Pišem, ker so vsa prepričanja moja zgodba in ta je obarvana z lastnimi stališči.

Iskanje sebe

Iskati sebe je vse prej kot enostavno, kajti ko se najdemo, naletimo na toliko omejitev v podzavesti, da za pot našega razvoja v tej smeri rabimo čas. To je dejansko proces in ravno zaradi tega, želje ne stečejo kot po maslu, in uresničitve ne pridejo čez noč. Nestrpnost do želja nas vrne korak nazaj, ker ne zaupamo. Ne zaupamo pa ravno zaradi omejitev. Tu je ključ, ključ je naša podzavest in negativni vzorci v njej. Kot sem že pisala v prispevku Alternativno zdravljenje 2,  delo na sebi jih izloči in sprejme nove, ki ne nosijo omejitev. Metod za delo na sebi je vedno več, vedno več jih prihaja k nam in v finančnem smislu so vse bolj dostopne. Dostopne našemu srcu pa so šele takrat, ko odstranimo osnovno omejitev, omejitev družbenih pogledov. Ne smem pozabiti na še na eno bistveno omejitev, in sicer sprejeti odgovornost za svoje življenje. Sami smo svoje sreče kovači. Ni kriva ne država, ne učitelji, ne zdravniki, ne naši starši, ne naši otroci … krivo je življenje, ki smo si ga izbrali, da nas nauči te odgovornosti preko raznih preizkušenj. Nismo žrtve in nismo krivci, ampak smo igralci igre, ki nam je dana. Sprejeti resnice o sebi, spoznati svoje poglede, najti naše negativne vzorce in raziskati našo odgovornost ter dojeti smisel življenja je nekaj, kar lahko storimo sami, odvisno je le od tega, koliko omejitve smo namenjeni odstraniti. Le-teh pa ni malo, saj so se skozi čas postavljale v našo podzavest na vseh področjih našega življenja.

Odgovornost za naše življenje

Odgovornost za naše življenje pomeni, da se zavedamo, da je okolica izraz naših čustev, ki so skrita v našem srcu. Odgovornost pomeni tudi lastno spoznanje, da naša podzavest manifestira dogodke v našem življenju. Dogodki se vrste kot posledica strahu iz podzavesti ali posledica zaupanja iz podzavesti. Samo to dvoje obstaja. To dvoje je odvisno od naše sreče ali nesreče. Nekdo bi se vprašal: ali to pomeni, da lahko spreminjamo usodo? Moje mnenje pri tem je zelo dvoumno, kajti odgovora na to vprašanje, v življenju dejansko ni moč najti. Kakorkoli zadeve človek obrne, je znova na začetku tega vprašanja. Lahko le delim mnenje in po mojem mnenju usode ni moč spreminjati, ker si usodo pred rojstvom izberemo, kot piše pisec knjige Potovanje duš, Michael Duff Newton dr.sc. Lahko pa gremo po poti svoje usode in to šele takrat, ko znamo slediti čisti intuiciji, oziroma ko smo v srcu na zelo visoki ravni duhovnega razvoja. Vendar je nemogoče, da bi bil človek, dokler ne izloči določenih omejitev, sleherno minuto v podzavesti naravnan na pozitivno frekvenco,  Do takrat, ko mi z določenimi metodami in z določenim razvojem podzavest drugače programiramo, se lahko v življenju odvije že mnogo slabih dogodkov in vse to nas vodi do tistih modrosti srca, ki jih iščemo v vseh življenjih. Ni pa jih tako lahko najti, kajti vsak zase najbolje ve, kje in pri kom jih lahko išče. Najprej le-te iščemo pri drugih, ker iščemo učitelje. Ko učitelje najdemo in pozorno poslušamo, najdemo vse več odgovorov pri sebi. To je bistveno, čeprav si skrivnosti s tem ne moremo posvem razjasniti. Lahko pa si s tem pomagamo jadrati skozi življenje, ki je kot razburkano morje. Lahko si pomagamo, če si dovolimo občutiti nevidno energijo, ki nas povezuje in seveda, če smo pripravljeni na resnice o sebi. To pa ni vsakdo pripravljen v vsakem trenutku, vsak potrebuje svoj čas za to. Tisti, ki mu dela ego zelo močno, tega ni zmožen oziroma tisti potrebuje več časa, da je lahko zmožen. To je razvoj, ki vodi človeštvo do spoznanja, kaj pravzaprav je ta energija. Le tako lahko človek razume življenje, sprejme sebe in vse ljudi ter vse, kar mu je dano. Druge poti ni. Vsak ima svojo zgodbo, te različne zgodbe pa so na globoki podzavestni oziroma težko razumljivi ravni, medsebojno povezane. Združi nas šahovnica življenja. Ta nam nakloni prave ljudi v pravem času in ti so tisti, ki na spodbujajo pri tem, da gremo dalje in rušimo svoje omejitve, vedno znova, dokler ne pridemo do cilja. Pri ciljih je pomembno to, da so jasni in da gredo korak za korakom ter da nimajo časovnih okvirjev oziroma omejitev. Pomembno se je zavedati, da je bistvena le pot in vztrajnost. Vplivamo lahko le na dogodke in ne na čas, kajti čas je relativen. Enkrat smo korak nazaj in drugič korak naprej. Bolj kot smo energetsko močni, več korakov naprej lahko stopimo. Dan ni enak dnevu in frekvenca pozitive ni vsak dan enaka, zato časovnih okvirjev ne moremo postaviti ciljem. To enostavno ni mogoče. Poleg tega pa ima vse svoj namen in vse pride ob svojem času.

Zakaj se želje uresničijo takrat, ko najmanj pričakujemo?

To vprašanje sem si pogosto v življenju zastavljala in nikoli do danes nisem našla odgovora. Odgovor je preprost. Zato, ker v času, ko se naša želja uresniči, odvržemo skrbi, da se želja ne bi uresničila. Umetnost in modrost srca je delovati tako, da smo osredotočeni na našo željo in hkrati ne skrbimo, da se ta ne bi uresničila. Drugače povedano, iz naše podzavesti je potrebno izbrisati vse omejitve, ki ustvarjajo strahove. Strahovi namreč blokirajo naš osebnostni razvoj. Blokirajo energijo, da bi iz naše osebnosti gradila samozavest in pogum. Skratka, da bi ustvarila z eno besedo povedano, čisto svobodo uma. Ko te omejitve izbrišemo, se situacija zamenja. Takrat je v podzavesti ljubezen in zaupanje ter vizija, ki manifestira želje. V zavednih mislih pa ostanejo le ustaljeni dnevni dogodki in to je pogoj, da strah, da se želja ne bi uresničila, preprosto izgine. To pa daje tudi pogoj za večjo samozavest in upanje ter optimizem. Navsezadnje v današnjih časih človek najbolj potrebuje veščino, če se lahko tako izrazim, ki ji rečemo: znajdi se. Znajti pa se je nemogoče brez samozavesti, brez poguma, brez vizije in brez optimizma. Brez tega preprosto ostajamo na isti točki in posledično nam je ves svet kriv za to, kar se nam dogaja. Za vse pa smo dejansko krivi sami, kajti to smo si za to življenje tudi izbrali, in sicer iz tega razloga, da bi osebnostno napredovali. Vsakdo mora najti svoj recept za svoje srečno življenje in od tu vsem znan pregovor, ki se glasi: življenje ni potica.

Zakon privlačnosti

Zgoraj napisane vrstice pravzaprav govorijo o zakonu privlačnosti, ki ga ni tako enostavno razumeti. Osredotočenost na željo je ključ za uresničitev le-te. Tu pa bolj ali manj delamo to napako, da smo s to željo preveč obremenjeni in to povzroča skrb in strah, da se nebi uresničila. Strah izhaja iz naše podzavesti in vse dokler te podzavesti ne razkrijemo, bo tam prisoten strah, ki pomeni blokado in prikazuje predznak minus ter ponazarja negativno energijo. Ko iz podzavesti izločimo strah, pridobimo zaupanje v uresničitev želje in s tem predznak plus, ki ponazarja pozitivno energijo. Tu se začne načelo akcije – reakcije. Poudarjam, le začne se, ker to je naš prvi korak. Naslednji korak prinese več zaupanja v sebe in v uresničitev želenega. S tem zaupanjem postajamo z našo podzavestjo vedno bolj povezani s pozitivno frekvenco. Ob tem pa potrebujemo tudi prizemljitev, kar pomeni, da lahko trenutno življenje, ki še ni prineslo uresničitve želje, vodimo po ustaljenih smernicah, brez da bi tavali v oblakih. Osredotočimo se na ta trenutek in sprejmemo to, kar nam je dano ta trenutek. Živimo, kot da te želje ni, ampak jo vseeno nosimo v podzavesti in ne več v zavednih mislih. Zavedne misli ne nosijo več tako intenzivno željo po uresničitvi, in za to nas ne odnaša več v oblake oziroma v drugo dimenzijo prihodnosti. Zavedne misli namreč manj manifestirajo želje in le-te iz oblakov težje uresničimo. Za intenzivnejše izpolnjevanje želja potrebujemo prizemljitev oziroma pravilno delovanje prve čakre. O njej sem pisala v prispevku Kaj dejansko pomeni strah? Ta čakra pošilja energijo ostalim čakram, med drugim tudi šesti čakri, o kateri sem pisala v prispevku Šesti čut. Ta čakra nam skozi proces energetske samopomoči do njenega optimalnega delovanja, sčasoma nameni pravo modrost, da ujamemo prave priložnosti in prave informacije. Skratka, da smo pravi čas na pravem mestu. Podzavest manifestira željo, zavedna misel pa to željo zgolj tehta in jo proučuje ter išče poti do nje. Pretirano iskanje pa povzroči skrb in tako znova zaklenemo začarani krog. Kot sem že omenila, podzavest je tista, ki kroji naše življenje. Misli, ki jih nosi podzavest so tiste, ki imajo moč manifestiranja želja. Torej brez dela na sebi ne moremo razumeti zakona privlačnosti in tudi ne moremo pričakovati, da se bo svet okoli nas spremenil, če se sami ne poglobimo vase in ne naredimo prvih sprememb, in sicer pri sebi.