Neskončna zgodba (14)
Irena ni vedela, kako naj se počuti v danem trenutku. Resda je povabilo zelo dobrodušno prišlo z druge strani, a ni se še počutila dovolj udomačeno med novimi sosedi. Sendvič ji je danes drugače...
Irena ni vedela, kako naj se počuti v danem trenutku. Resda je povabilo zelo dobrodušno prišlo z druge strani, a ni se še počutila dovolj udomačeno med novimi sosedi. Sendvič ji je danes drugače...
Tale pa je spet eden izmed tistih za dušo. Eden izmed tistih, ki pusti duši zadihati in pokazati vse, kar dejansko skriva. In to zelo neposredno, če le znate brati med vrsticami. Spodaj napisane...
Maks je opazil nekoliko priliva topline v Ireninem smehljaju, a ne spremembe v njenem odnosu do njega. Trenutno je bil bolj zaposlen, da je obdržal sebe kolikor toliko prisebnega v zgodnjih delavnih urah. Sploh...
Ali poznate tisti občutek, ko stojite v vrsti pred blagajno in bi lahko med čakanjem naštrikali nogavice, spesnili novo himno ter naredili domačo nalogo otrok ali pa dobite občutek da imate super moči, ker...
Zadnje čase se velikokrat vprašam, ali nam je sploh mar? Ali nam je naša varnost postala tako zelo samoumevna, da ne poskrbimo zanjo? Nam je sploh mar za našo varnost? Ali skrb za našo...
Zadnje čase je na zahodu zanimanje za osebno in duhovno rast močno v porastu, na voljo je na kupe knjig o duhovnosti, ezoteriki, metafiziki, osebni rasti in psihologiji odnosov, ter delavnic, ki obljubljajo hitre,...
»V bistvu sem enega izmed njih, Maksa, srečala včeraj zvečer, ko sem zapirala Mačke,« je nekoliko previdno rekla Irena. Saj ne, da se bi Ane bala, le ni bila vajena premoči v informiranosti o...
Med prsti sem vrtela ključe avtomobila. V dlani sem stiskala registracijsko kartico, medtem ko sem v drugi roki držala v pregibu komolca torbico, z dlanjo in prsti pa sem lovila usnjeno jakno. Hitela sem...
“Sam na fuzbal me pust, na fuzbal me pust, lubca moja zlata. Na fuzbal me pust, na fuzbal me pust, da ne bojo mi rekli copata.” Takole se poje med nogometnimi obdobji. Takole...
Nekaj jo je predramilo. Občutek, da izgublja čas s spanjem in naj se že enkrat vendar loti zadeve. Kakšne zadeve neki? Morda si je ta občutek pridelala sama po vseh letih gledanja romantičnih, nemalokrat...
»No, potem se pa zagotovo še kaj vidimo, mar ne,« je prekinila tišino Irena, saj se ji je zazdelo, da se je Maks morda nekoliko preveč zastrmel v njo. Le kaj mu je rojilo...
Maks? Kot je bilo ime mojemu hrčku iz otroštva. Irena si ni mogla pomagati. To je bila namreč prva asociacija, ki ji je šinila skozi možgane ob tem imenu. »Irena. Me veseli. Tole pa...