Ideja za izlet: Rim

Prispevek je nadaljevanje prispevka Ideja za izlet: Milano

Po parih dneh v Milanu, smo se z avtobusne postaje Lampugnano s Flixbusom dekleta odpeljala naprej v Rim. Zanimiva stvar, ki smo jo v teh jutranjih urah opazile na metroju – vsi otroci so hodili v šolo s torbami na kolesih! Saj se jih da dobiti tudi pri nas, ampak tukaj je ni niti en otrok nosil na ramenih. Tudi tokrat je bil avtobus izredno udoben, imeli smo WC, WIFI, vtičnico…bil je samo napol polen, tako da smo se lahko lepo razkomotile. Najprej smo se ustavili v Bologni, kjer smo bile ravno lani, tako da nam je bilo vse znano. Potem pa naprej proti Sieni – vmes smo se peljali po hribovitem svetu, skozi vsaj 30 tunelov…potem sem pa nehala šteti.

Med potjo smo se tudi spoprijateljile z italijanskim parom srednjih let…nista znala besede po angleško, tako da sem se jaz z njima pogovarjala italijansko…mami pa s pomočjo pantomime. V Rim sta šla na poroko od nečakinje, povedala pa sta tudi, da je on (mož) chef v restavraciji Duomo v Milanu. Zbližali smo se predvsem zato, ker smo se vsi smejali moškemu, ki je sedel pred nami…in zato, ker se je meni zataknila noga pod stol in sta mi jo pomagala reševati (na koncu sem morala sezuti čevlje). V glavnem, en potnik, ki je sedel pred mami, je stol z vso silo dal v ležeči položaj, tako da jo je skoraj zadušil s tisto mizico zadaj, na kateri je brala knjigo. V ušesih je imel slušalke, masko čez obraz…tako da ni slišal telefona, ki mu je celo pot zvonil. Mami je ugotovila, da gre najbrž k ljubici, saj je imel klicateljico poimenovano amore sempre, pa še na koncu se je tako našprical s parfumom, da smo se vsi skoraj zadušili.

Po poti proti Rimu smo občudovale številna mesta na gričih, bližje in bližje smo se približevali, vse več gneče je bilo na cesti. Po cca. 8 urah vožnje smo končno prispele v Rim (na postajo Tiburtina), se poslovile od prijateljev Italijanov in se z metrojem odpeljale do postaje Castro Pretorio. Ob prihodu do apartmaja Relais Independenza v večernih urah, sta nas sprejela Mario in Eleonora. No, malo smo morale počakati, da sta se pripeljala s ključem, potem sta nam pa že iz avta mahala, odnesla kovčke v 2. nadstropje…govorila sta pa kot odtrgana. Najprej sta mislila, da smo sestre, nista verjela, da je mami res mami in računala koliko je stara (gledala sta letnico rojstva na osebni). To je bilo že drugič na potovanju, da so ljudje mislili, da je mami najina sestra (italijanska prijatelja iz avtobusa sta bila prva). Sta ji rekla, da je zelo mladostna in ”madonna mia”! Nastanitev nam je bila zelo všeč, imele smo prelepo sobo s svojo kopalnico, zjutraj pa smo si lahko v kuhinji privoščile kavo, čaj in priboljške. Edino blazine so bile tako nabasane, da smo spale skoraj v sedečem položaju. Mami je vsako jutro in večer zelo rada gledala skozi okno, kaj se dogaja na ulici, kaj jejo ljudje v trattoriji pod nami ipd.

Blizu smo imele tudi supermarket in glavno železniško postajo Termini, center mesta je bil dokaj blizu (tudi sama železniška postaja je že pravi nakupovalni center). Vsak dan so nam pospravili in počistili sobo, česar res nismo pričakovale. Tako smo bile ob prihodu v sobo naslednji dan čisto presenečene, saj nam je Mario posortiral vse čevlje, ličila v kopalnici, pospravil stvari v predale…mami je zjutraj na postelji pustila kozmodisk in ga zvečer nismo nikakor našle. Smo rekle, da je tako, kot da bi prišle v escape room, ker moramo iskati namige kje je kaj (na koncu smo ga našle nekje na vrhu omare).

Javni prevoz v Rimu

Pod mestom sta speljani 2 liniji pozemne železnice, ki se sekata na postaji Termini. Linija A se pelje v smeri Piazza Spagna in Vatikana, linija B pa v smeri Koloseja. Vozovnice lahko kupite na avtomatih na postajah metroja ali v trafikah. Pa ne ustavite se pred prvim avtomatom, ki bo imel največjo vrsto, ampak malo poglejte naokoli, če je kje še kakšen. Npr. na postaji Termini sta najprej 2 avtomata, malo nižje jih je pa še 10…ampak vsi stojijo v dolgih vrstah zgoraj, spodaj pa je vse prazno. Seveda se tudi pazite žeparjev, en dan je tam stala ena ženska, ki je ”pomagala” pri nakupu, se vtikala in kar vse ona pritiskala, potem pa zahtevala denar (ni bila uslužbenka). Po izkušnji v Parizu (Ideja za izlet: Pariz) se samo obrnem in grem, če mi hoče kdo ”pomagati” na podzemni. Saj sam nakup res ni zakompliciran, tako da ne rabite nikakršne pomoči. Samo poskrbite, da boste imeli kaj manj kot bankovec za 50 €, saj avtomati ne vračajo večjih količin denarja.

Vrste vozovnic:

• B.I.T. vozovnica (1,50 €): velja za 1 vožnjo z metrojem, z njo se lahko vozite 100 minut, prestopate, samo podzemlja ne zapuščajte. Uporabite jo lahko tudi za vožnjo z avtobusom, prestopate, samo pač ne dlje od 100 minut. Me smo jo npr. uporabile tudi tako, da smo se najprej peljale z avtobusom, potem pa prestopile na metro (ne morete pa npr. ven iz metroja in potem še enkrat na metro, z isto vozovnico).
• 24 urna vozovnica (7 €): velja za neomejeno voženj z metrojem, avtobusom in vlakom znotraj Rima. Enako je tudi za 48 urno vozovnico (12,50 €) in 72 urno vozovnico (18 €).
• C.I.S. tedenska vozovnica: enako kot zgoraj, velja 7 koledarskih dni.

Vozovnico morate poštemplati pred vsako vožnjo, na metro pa brez nje tako ali tako ne morete vstopiti (za izstop je ne potrebujete). Na avtobusu morate to storiti vsakič, ko prestopite, če imate Roma Pass pa samo na začetku prvega potovanja (da se aktivira).

Nam se nakup te ni splačal, prav tako pa smo uporabljale samo vozovnice za 1 vožnjo, saj smo kar veliko prehodile peš in tako tudi največ videle. V določenih delih mesta so področja namenjena samo pešcem, tako da je ob prometnih konicah tako ali tako bolje, da greste peš (saj bo na cesti in podzemni gneča).

Kako do letališča?

Domov smo se vračale z letalom (Ryanair) z letališča Ciampino v Trst. Ravno par dni prej je Ryanair oznanil, da bodo vsak dan odpovedali okoli 50 letov, tako da nas je bilo še malo strah, ali bomo prišle domov. V Rimu sta sicer dve letališči: glavno v Fiumicinu in manjše Ciampino. Do letališča smo šle s postaje Termini z avtobusom Terravision (5 €, vožnja traja 45 minut).

Ena od možnosti je tudi vlak do Ciampina, ki stane 1,50 €, vendar to ni direktna povezava do letališča, peljati se morate še z dodatnim avtobusom (2,50 €, skupno pot traja cca. 1 uro). Zapeljete se lahko tudi z belim taxijem – cena na vožnjo je 30 € (Ciampino) oz. 45 € (Fiumicino). Ves čas tudi opozarjajo, da so samo beli taksiji legalni, tako da se s kakšnimi drugimi raje ne vozite. Tudi naša nastanitev je ponujala prevoz do letališča in sicer za okoli 50 €. Ker je naše letalo odletelo šele zvečer, smo lahko prtljago čez dan brez problema (in doplačila) pustile v nastanitvi, tako da smo lahko še malo hodile naokoli.

Tukaj sta še 2 uporabni povezavi, kjer si lahko prenesete najrazličnejše zemljevide mesta in javnega prometa:

• Rome map 360
• ATAC Roma

Kaj si ogledati v Rimu?

Sprehajale smo se po mogočnih trgih oz. ”piazzah”, vse povezane z ulicami polnimi turistov, ki si ogledujejo izložbe butičnih trgovin. Ponoči so spomeniki osvetljeni, kar vam prikaže še popolnoma drugačno dimenzijo mesta.

Povsod bodite pozorni na svoje dragocenosti, še posebej na javnih prevoznih sredstvih. Pazite na majhne otroke, ki pridejo do vas in vas zamotijo, vmes pa vas nekdo drug okrade. Na žeparje še posebej pazite pred Kolosejem in v bližini vodnjaka Trevi, sploh če čakate v vrstah, saj ste takrat še lažja tarča (s časopisom prikrijejo, kaj počnejo).

Če želite jesti na elitnih lokacijah, boste segli kar globoko v žep. Na primer pica pri Panteonu ali Koloseju bo bistveno dražja kot v kakšni stranski ulici. Prav tako ni nič nenavadnega, če boste sedeli skupaj z gosti, ki jih sploh ne poznate – to je tipično za Rim. Kavo je bolje piti za šankom, saj vam tako ne zaračunajo postrežnine. Nikakor pa za šankom naročene kave ne nesite za mizo, vas bodo vrgli ven!

Po celem mestu in v vseh znamenitostih so se nahajale pipe s pitno vodo. Na Palatinu, na Rimskem forumu, v Koloseju, včasih smo te pipe zagledale kar tako, na ulici. Dehidrirale v tej vročini torej nismo, na drugi strani pa nismo videle nobenih javnih stranišč – v samih znamenitostih so bila (ko smo plačale vstopnino), drugače pa smo hodile kar v McDonalds.

Sedaj pa kaj se splača ogledati in nekaj uporabnih nasvetov – popolnoma se zavedam, kako obsežen in podroben je naslednji opis, vendar boste v njem našli vse informacije, ki jih potrebujete za obisk Rima. Na koncu se boste pa sami odločili, kaj si želite ogledati.

Grič Palatino, Colosseo in Foro Romano

Izstopite na postaji: Colosseo (B)

V vse te 3 znamenitosti se pride z 1 vstopnico! Velja 2 dni, tako da vam z ogledom ni treba hiteti (me smo šel zelo počasi in nam je vse uspelo v enem dnevu). Karta za odrasle stane 12 €, znižana vstopnica pa 7,50 € (za državljane EU 18 – 25). Vstopnico lahko kupite pri katerikoli od teh znamenitosti, priporočam vam, da jo kupite pri Palatinu (lahko tudi pri Rimskem forumu), vhod je z ulice Via di San Gregorio. Pri Koloseju so ves čas neverjetno dolge vrste, pri Palatinu pa so bili samo 4 pred nami. S Palatina se samo spustite dol in ste na forumu, potem pa izstopite in se morate pri Koloseju ponovno postaviti v vrsto. Pri Koloseju sta bili 2 vrsti, ena za te brez vstopnice, ena pa za nas z vstopnico. Zelo hitro smo bile na vrsti in nismo čakale več kot 10 minut. Torej Rim, večno mesto, kjer se čaka v večnih vrstah. Kaj več si lahko preberete na povezavi vendar se po mojem mnenju teh vstopnic s prednostnim vstopom ne splača kupovati.

Legenda o nastanku Rima

Sedem rimskih gričev na bregovih reke Tibere: Palatino, Aventino, Capitol, Qurinale, Viminale, Esqullino in Celio.

Brata Romula in Rema je dal stric, ki se je bal za prestol, v košaro in ju vrgel v naraslo reko Tibero. Le ta ju je naplavila pod sedmimi griči, kjer ju je našla volkulja. Skrbela je za njiju in jih hranila s svojim mlekom, dokler ju niso našli pastirji, pri katerih sta tudi odrasla. Kasneje sta tam, kjer ju je našla volkulja, sezidala mesto (ob vznožju Palatina). Dogovorila sta se, da bo kralj mesta tisti, ki bo videl več ptic – Romul ni prenesel poraza, ubil brata in tako postal kralj mesta, ki se imenuje Roma (Rim) po njem (21. 4. 753 pr. n. št.).

Palatino

Grič Palatino je središče (in eden od) sedmih hribov, hkrati pa tudi eden najstarejših delov mesta. Stoji 40 m nad rimskim forumom, na drugi strani pa gleda na Circo Massimo. Po rimski mitologiji je prav ta grič lokacija jame (Lupercal), kjer je Romula in Rema našla volkulja Lupa. Druga legenda o Palatinu govori o Herculesovemu porazu Cacusa, potem ko je ta od njega ukradel nekaj goveda. Hercules je Cacusa tako močno udaril, da je na jugozahodnem vogalu griča nastal razcep, kjer so kasneje zgradili stopnišče z imenom Cacus.

Arheološko najdišče na hribu je danes odprto za javnost. V dobi Rimskega cesarstva je bil to dom številnih cesarjev (npr. Augustus, Tiberius, Domitian), ostanki nekaterih kraljevih palač so še danes vidni. Po rekonstrukciji sodeč, je grič pravi arhitekturni dosežek. Videle smo dve razkošni cesarjevi rezidenci (Domus Augustana in Domus Flavia) z osrednjim dvoriščem in fontanami. Zelo znan je tudi Tempio di Apollo Palatino (Tempelj Apolona Palatinusa), ki ga je Avgust posvetil svojemu zavetniku, bogu Apolonu.

Razgledna ploščad nudi čudovit pogled na Rimski forum, s celega griča pa je nasploh razgled daleč naokoli (npr. Circo Massimo, Vatikan). Priporočam vam, da je grič Palatino prva stvar, ki si jo ogledate v Rimu. Prav zaradi tega izvrstnega razgleda boste brez problema dobili občutek, kje se kakšna stvar nahaja in kako je mesto sestavljeno. 

Il Circo Massimo (Veliki cirkus)

Kot že rečeno, z griča je čudovit razgled na Circo Massimo. V tem nekdanjem rimskem stadionu so včasih potekale konjske dirke, napolnili so ga tudi z vodo iz reke Tibere in imeli zabavne navtične boje. Dolg je 621 m in širok 118 m, gostil pa je lahko do 250.000 gledalcev. Je veliko večji, kot nogometni stadion, danes pa se tu nahaja javni park prekrit s travo (idealno za tek, igro, piknike in sprehod). Zanj ste mogoče slišali v filmu Asterix in Obelix.

Terme di Caracalla (Rimska kopel Caracalla)

V bližini se na območju 10 hektarjev nahajajo terme, ki so nekoč lahko sprejele do 1600 obiskovalcev. To je pravzaprav kompleks zgradb, kot nekakšen rekreativni center, ki vključuje tudi 2 knjižnici (v eni so bili teksti v latinščini, v drugi pa v grščini). Nahajajo se le 15 minut hoje stran od Koloseja, sem pa se lahko peljete tudi z avtobusom št. 118. Vstopnina za odrasle znaša 8 €, vstopnice je mogoče kupiti tudi preko spleta.

Foro Romano (Rimski forum)

V dolini med Palatinskim in Kapitolskim gričem je nekoč stal Rimski forum, prav tu se je začel tvoriti rimski imperij. Tu so potekale volitve, zasedanja senata, javna sojenja in procesije ob zmagah v bitkah. Sicer je bila v tistem času tu tudi tržnica, obkrožena z upravnimi stavbami. Če vstopnice ne želite kupiti, se ga najbolje vidi z ulice Via dei Fori Imperiali. Največja stavbana forumu je bila bazilika Maksencija (Basilica di Massenzio), ki je bila postavljena v 4. stoletju po naročilu cesarja Konstantina Velikega (po njem je poimenovana tudi nova prestolnica Rimskega cesarstva – Konstantinopel, danes znan kot Carigrad oz. Istanbul).

Arco di Tito (Titov slavolok)

Ob vhodu na Rimski forum se nahaja Titov slavolok, ki ima samo en lok. Zgradili so ga leta 81 v spomin rimskega cesarja Tita, v čast njegove zmage nad velikim judovskim uporom leta 70.

Arco di Costantino (Konstantinov slavolok)

Pred samim Kolosejem stoji Konstantinov slavolok, ki so ga zgradili med leti 313 – 315, v čast Konstantinove zmage v bitki za Milvijanski most. Je najmanjši slavolok v Rimu, nastal pa je s procesom spoliacije (uporabili so dele starejših objektov).

Ko smo prvi dan izstopile na postaji Colosseo, smo doživele pravi šok. Vsi so nas spraševali, če že imamo kupljene karte, tiščali v nas in nam ponujali vodene ture, s katerimi bi preskočile vrsto. Kar v rojih so nas napadali, smo samo gledale v tla in hodile naprej, saj smo vedele kje se najbolj splača kupiti karte. Kasneje smo potem videle ljudi, ki so kupili te vodene ture – vodička je npr. vodila po dva in po dva, pri vsakem stebru pol ure razlagala…tako da nič čudnega, da rabijo 2 dni, da si vse to ogledajo. Če vas pa kaj takega zanima, pa dobro za vas, saj jih boste našli na vsakem koraku. Ves čas so nam tudi ponujali razne Hop On Hop Off ture z avtobusi, ki pa nas niso zanimale. Če vam tak način za ogled mesta ugaja, več na povezavi. Tudi za to lahko kupite vstopnice na vsakem vogalu (takoj ko smo stopile iz apartmaja, so nam vsako jutro trije različni ponujali) ali v trafikah.

Colosseo/Anfiteatro Flavio (Kolosej ali Flavijski amfiteater)

Kolosej (70-80 pr.n.št.) je največji amfiteater kadarkoli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Zgradili so ga trije cesarji iz Flavijske rodbine (Domicijan, Tit in Vespazijan). Ime Kolosej je dobil po velikanskem 30 m visokem kipu Nerona v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini. V njem so v zlatih časih organizirali krvave gladiatorske borbe, borbe z živalmi, igre na vodi itd…vse pa je temeljilo na klasični mitologiji.

Naredili so 76 vhodov, sprejel pa je lahko do 50.000 gledalcev. V samem Koloseju smo si ogledale dve nadstropji, za kaj več pa je potrebno rezervirati posebno turo. V samem Koloseju je tudi uradna trgovina, kjer pa se ne splača kupovati – isti kip volkulje je bil tu 110 €, pri uličnih prodajalcih pa 25 €. Tudi kipce Koloseja se da najceneje dobiti za 0,50 €, tako da veste, da ne boste kupovali dražjih. V tem času je pred Kolosejem stala še skulptura granatnega jabolka.

V bližini Koloseja se nahajata še 2 omembe vredni baziliki. San Pietro in Vincoli (Bazilika sv. Petra v Vezeh) je stara, vendar prenovljena cerkev, katere glavna atrakcija je Michelangelov Mojzes (grobnica papeža Julija II.). Basilica di San Clemente al Laterano (Bazilika svetega Klementa) pa razkriva, kako se je razvijalo mesto. Sicer je nastala v 12. stoletju, so pa arheologi pod njo odkrili ostanke bazilike iz 4. stoletja, templja iz 2. stoletja (posvečenega perzijskemu bogu Mitri) in doma rimskega plemiča iz 1. stoletja.

Capitol oz. Campidoglio (Kapitolski grič)

Že od daleč smo opazovale Kapitolski grič in se v enem od naslednjih dni povzpele nanj. Z ulice Via del Campidoglio je tudi odličen razgled na Rimski forum – če ne boste kupovali vstopnice. Je eden od sedmih rimskih gričev, ki ima dva vrhova. Na enem je bil v antičnih časih tempelj posvečen boginji Junoni (tudi Juno Montea, ker so imeli tam kovnico rimskega denarja). Na drugem je včasih stal Jupitrov tempelj s Tarpejsko skalo – ob kopanju temeljev zanj so našli belo lobanjo (Caput oleum), od koder pride ime griča Kapitol.

Musei Capitolini na Piazzi del Campidoglio

Na vrhu griča stojijo 3 palače: Palazzo Nuovo, Palazzo di Conservatori in Palazzo Senatorio (Senatska palača). Osnutke zanje je med leti 1536 – 1546 naredil Michelangelo, po njegovi smrti pa sta delo dokončala Rainaldi in Giovanni della Porta. Še ena zanimivost: leta 1583 je dal papež Pavel III na trg v središče dvanajsterokrake zvezde preseliti antični bronasti kip cesarja Marka Avrelija. Zanj so zmotno mislili, da predstavlja krščanskega cesarja Konstantina Velikega, kar je kip obvarovalo pred uničenjem. Danes original hranijo v Kapitolskem muzeju, na trgu pa si lahko ogledate kopijo.

V stavbah Palazzo dei Conservatori in Palazzo Nuovo, ki sta povezani s podzemno galerijo, boste našli najstarejši muzej na svetu. Na dvorišču boste videli največjo glavo, roko in nogo v Rimu, ki sta ostanek velikanskega kipa rimskega cesarja Constantina. V prvem nadstropju (Sala degli Orazi e Curiazi) boste našli freske, ki pripovedujejo zgodovino Rima. V sobi Sala delle Oche si lahko ogledate skulpturo glava Meduze – gre za mitološki stvor, ki ima na glavi strupene kače namesto las, legenda pa pravi, da se je v kamen spremenil kdorkoli ji je pogledal v oči. Esedra je soba, polna svetlobe, v kateri si lahko ogledate 2 slavni skulpturi. Prva je Lupa Capitolina (Kapitolska volkulja) – legenda pravi, da je volkulja dojila Romula in Rema, Romul pa je ustanovil Rim, ko je odrastel. Druga skulptura je konjeniški kip cesarja Marcusa Aureliusa (njegova replika stoji tudi zunaj na trgu). V drugem nadstropju je Pinacoteca, kjer si lahko ogledate dela velikih slikarjev. Če se sprehodite po podzemni galeriji, boste prišli do Palazzo Nuovo. V prvem nadstropju je soba imenovana Sala del Galata, kjer si je vredno pogledati 2 kipa: Galata Morente in Cupido e Psiquê (vidite ga lahko tudi v Louvru). Če se sprehodite še naprej, boste videli dva Kentavra, velikanskega dojenčka Herkulesa in Capituline Venus. Vstopnina v muzej znaša 12 €.

Altare della Patria oz. spomenik Il Vittoriano

Ob vznožju trga Piazza Venezia stoji še 70 m visok spomenik Il Vittoriano (Altare della Patria), posvečen kralju Viktorju Emanuelu II (Vittorio Emanuele II). Najzanimivejši del je panoramska terasa, do katere se pride z dvigalom (vstopnina za teraso je 7 €, drugače si lahko spomenik brezplačno ogledate).

Sestavljen iz številnih veličastnih korintskih stebrov in neskončnih stopnic iz belega italijanskega marmorja. Vrh je okronan z bronastim konjeniškim kipom Viktorja Emanuela II, v kočiji na dveh kolesih, ki ju vozi boginja Viktoria. Gradnja spomenika je bila močno kritizirana, saj je bilo potrebno podreti številne dragocene stavbe, da bi zagotovili dovolj prostora. Pred vstopom so nas še posebej opozorili, da se na stopnicah iz spoštovanja ne sme sedeti.

Če se desno od spomenika povzpnete po 124 marmornatih stopnicah, boste prišli še do cerkve S. Maria d’Aracoeli. Položnejše stopnišče Cordonata (osnutek zanj je naredil Machelangelo) vodi na Kapitolski trg.

Foro di Traiano

Od Koloseja do tu je bila cesta (Via dei Fori Imperiali) zaprta za promet, zaradi izgradnje nove podzemne linije C. Foro di Traiano je zadnji od forumov rimskega cesarstva, zgrajen po naročilu cesarja Trajana. Danes so tu vidne izkopanine, včasih so bile tu majhne trgovine v več nadstropjih. Videle smo tudi baziliko Ulpia, kjer sklepajo, da so bile včasih sodne pisarne. V nadaljevanju je bazilika razdeljena na 2 ločeni stavbi oz. knjižnici – ena je pripadala knjigam, napisanim v latinščini, druga pa knjigam, napisanim v grščini.

Na trgu stoji najbolje ohranjen del foruma, 30 m visok Trajanov steber (Colonna Traiana), v spomin na cesarjeve zmage v dačanskih vojnah. Zaključen je bil leta 113, v notranjosti pa se nahaja jašek s spiralnim stopniščem, ki vodi do razgledne ploščadi. Celoten kompleks zaključuje Trajanov tempelj (Tempio di Traiano), ki ga je dal cesar zgraditi sam sebi v čast. V ozadju sta vidni še dve cerkvi: Santa Maria di Loreto in Nome di María.

Piazza della Repubblica

Izstopite na postaji: Repubblica (A)

Če se boste potikali okoli železniške postaje Termini, lahko na hitro skočite še do trga Piazza della Repubblica. Na njej stoji prelepa Fontana delle Naiadi – originalno je bila okrašena s štirimi kipi levov (1888), ki so bili leta 1901 zamenjani s štirimi kipi golih vodnih nimf (v tistem času izredno kontroverzno). Trg je na eni strani obdan z neklasičnim stebriščem iz 19. stoletja, ki je bilo postavljeno kot del preobrazbe združenega Rima, na drugi pa z na videz porušenim templjem. Sledi liniji Dioklecijanovega kopališkega kompleksa, prvotno pa je bil trg znan kot Piazza Esedra.

Ulica Via Nazionale vas bo pripeljala direktno do  Piazze Venezia in spomenika Il Vittoriano. Presenetljivo so bili v tem delu mesta najcenejši spominki. Ogrlice iz muranskega stekla so prodajali po 1 €! Teden kasneje smo bile še v Benetkah, kjer so popolnoma iste prodajali po 18 € – tako da vidite, kako vas hitro prinesejo naokoli, da mislite da kupujete original muransko steklo (za te za 1 € smo vsaj že takoj vedele, da niso original). Na bližnjem trgu je potekal še bolšji sejem knjig, kar je bila tudi prava paša za oči, v bližnjem parku pa boste lahko videli še Obelisco di Dogali. Vsepovso je polno uličnih prodajalcev, vsekakor pa se splača barantati – smo samo malo gledale torbice, nismo mislile nič kupiti in nam je že znižal ceno za 10 €.

Basilica Papale di Santa Maria Maggiore (Bazilika Marije Snežne)

V bližini železniške postaje Termini se nahaja tudi največja katoliška cerkev v Rimu, zgrajena v 4. stoletju pod papežem Liberijem. Sicer ni na prvi pogled nič posebnega, ima pa zanimivo zgodbo. Tu je pogosto molil papež Martin I. Ravenski. Dvor je najel morilca, da bi ga umoril. Vstopil je v cerkev in zagledal papeža, ki je molil pred Marijino podobo. Ko je segel po bodalu, mu je v oči padla večna tema – Bog ga je kaznoval in je oslepel.

Fontana di Trevi (Fontana Trevi)

Na Piazzi di Trevi stoji najbolj znan in najbogatejši vodnjak na svetu. Delo Nicole Salvija iz leta 1732 je posvečeno Neptunu, Rimu jo je podaril papež Nikolaj V. Na njem boste videli relief device, saj legenda pravi, da so z njeno pomočjo odkrili vodni izvir, ki še danes napaja vodnjak. Videli boste tudi boga morja na vozu v obliki školjke, vlečeta pa ga dva konja. Eden od konj je miren, saj predstavlja mirno morje, drugi pa nemiren, saj predstavlja viharno morje. Konja jezdita dva tritona – stvora s polovico človeškega in polovico ribjega telesa. Fontano je 30 let izdelovalo več kot 10 kiparjev.

Mogoče jo boste prepoznali iz filma La Dolce vita. Legenda pravi, da se boste, če vanjo (preko ramena) vržete kovanec, nekega dne ponovno vrnili v Rim (Večno mesto – Citta’ eterna). Turisti vanj letno vržejo na tisoče evrov, upajo na izpolnitev želja, oblasti pa denar vsaka 2 tedna pobirajo iz vode.

Do same fontane smo se sprehodile kar peš, po ulici Via del Corso. Že od daleč smo videle, da se približujemo fontani, saj smo zagledale nepregledno množico ljudi. Gneča okoli fontane je bila neverjetna in komaj smo se prebile spredaj, da smo lahko tisti kovanec vrgle čez ramo. Polno je bilo tudi policistov, ki so ”urejali promet” – npr. ne sme se skakati čez ograjo in sedeti na fontani.

Piazza di Spagnia in Španske stopnice

Nedaleč od fontane se nahajajo tudi Španske stopnice. Narejene so bile leta 1723, z namenom povezati ulici Via Felice in Via del Babuino, ime pa so dobile po bližnji španski ambasadi. Stopnišče sestavlja točno 138 stopnic (so najširše v Evropi), vodijo pa do cerkvice Trinità dei Monti iz 16. stoletja in obeliska, od koder je prelep pogled na mesto.

Včasih se tu odvijajo tudi modne revije, občasno cvetlični sejem (maja je del stopnic poln lončnic), v božičnem času pa je tu razstavljena zibelka 19. stoletja. Na samih stopnicah se ne sme jesti, saj je uživanje hrane prepovedano z mestno uredbo. Tako so tudi tu policisti nadzorovali množico ljudi in preganjali te, ki so sem prinesli hrano.

Spodaj, pod stopnicami, se nahaja zanimiva Fontana della Barcaccia (1627), kar v prevodu pomeni Fontana grde ladje. Tako se imenuje, ker izgleda kot potapljajoč se čoln. Ima dva bazena, eden znotraj drugega. Prvi je čoln poln vode, drugi pa predstavlja reko. Voda je pitna in prihaja iz dveh skulptur – videli boste prav posebno ploščad, na katero morate stopiti, da boste prišli do izvira. Okoli fontane je kamnita klop, na kateri se lahko sedi, na sami ograji pa je to prepovedano – policist je ves čas opozarjal ljudi, eni ženski, ki ni ubogala, pa celo napisal kazen.

Če ste enkrat že na vrhu stopnic, se sprehodite še po ulici Via Gregoriana in si mimogrede poglejte palačo Palazzetto Zuccari. Meni se je zdela ena od najzanimivejših rimskih palač, saj je bila zgrajena v 16. stoletju, v slogu fantazijskega manierizma. Pozornost vzbuja z grotesknimi okni in vrati, v obliki pošasti.

Prodajalci vrtnic!

Ker smo bila sama dekleta, z njimi nismo imele problemov…moram pa reči, da so se mi tu pari kar malo smilili. Predstavljam si dva zaljubljenca, prideta v Rim, na romantične stopnice…potem jima pa na vsakem metru tiščijo vrtnice v roke. Prodajalec je prišel do para in dal ženski vrtnico – ene so jo vzele, ker niso vedele, za kaj gre, videle smo pa tudi primere, ko so jim jih zataknili kar pod roko ali pa v torbico. Moškemu je potem čestital, ga potrepljal po rami (si predstavljam, da reče kaj na foro ”ja kako imaš lepo punco, ji boš pa ja rože kupil”) in od njiju hotel denar. Ko je želela ženska vrtnico vrniti, je ni hotel vzeti nazaj. Kakšnim se potem ni dalo pregovarjati, pa so kar šli (z vrtnico) in jih je potem ta prodajalec lovil po celih stopnicah.

Velikokrat so dali ženskam kar po 3 vrtnice, pa potem npr. nazaj vzeli samo 2, kot ”ja vsaj eno ji kupi no”. En ubogi par so od dna do vrha stopnic trikrat ujeli – ko sta se enega znebila, ju je pa drugi napadel. Me smo vso to dogajanje opazovale z vrha in razmišljale, kaj v takem primeru narediti. Po moje je najbolje, da vrtnico kar položite na tla (tako da je ne uničite) in greste naprej. Ali pa od doma prinesite umetno rdečo vrtnico in hodite z njo naokoli, ker tem, ki so že imeli vrtnico, pa niso več težili. No saj nam so pa hoteli prodati selfie stick-e, so šli kar za nami in nas s palico butali po rami ”ej, ej, ej”!

Hard Rock Cafe Rome

Izstopite na postaji: Barberini (A)

Po poti domov smo se sprehodile še do Hard Rock Cafeja. V vsakem mestu se moramo ustaviti tudi tu (če ga imajo), da si malo pogledamo, kaj je kaj razstavljeno.

Med drugim smo videle barvito obleko Jimi Hendrix-a, Davida Bowie-ja, plašč Johna Lennona, Bon Jovijevo majico, Bjork plašč, majico od Christine Aguilere, najrazličnejša odštekana oblačila od Eltona Johna in številne druge.

Vaticano (Vatikan)

Izstopite na postaji: Ottaviano (A)

Piazza San Pietro (Trg sv. Petra)

Vatikan ja dom papežev, oz. tu domuje Sveti sedež. Nastal je leta 1929, zaposluje pa 3000 ljudi. Vstop na trg je svoboden in ni omejen z regulativami o prečkanju meddržavnih meja. Ko boste vstopili, nenadoma ne boste več v Italiji, ampak v državi Vatikan, ki je najmanjša država na svetu (znotraj drugega mesta in znotraj druge države). Vodja vlade v državi je papež, varuje pa ga Švicarska garda. V središču trga se nahaja 4.000 let star obelisk iz Egipta, ki so ga sem postavili leta 1568. Skoraj 100 let zatem, je Gian Lorenzo Bernini zasnoval trg s toskanskim štirivrstnim stebriščem, ki obiskovalce objema kot materinske roke Matere Cerkve, na vrhu pa se nahaja 140 kipov svetnikov.

Na trgu sta 2 fontani: eno je zasnoval Bernini (1675), ki se ujema z drugo iz leta 1613 (zasnoval Carlo Maderno). S trgom se stika še manjši trg, Piazza Papa Pio XII. Med fontanama in obeliskom sta 2 diska – če stopite na enega od njiju, boste videli samo eno vrsto stebričev, druge pa bodo izginile.

Na desni strani stebrišča boste videli palačo, v kateri živi papež – prva tri okna v zgornjem nadstropju, so okna njegovega stanovanja. Ob nedeljah iz srednjega okna blagoslovi ljudi, ki so prišli sem iz celega sveta.

Guardia Svizzera Pontificia (Švicarska garda)

Švicarska garda je majhna oborožena sila Vatikana, ki varuje Papeža, apostolske palače in vhode v Vatikan. Ustanovljena je bila leta 1506 s prihodom prvih 159 švicarskih najemnikov v Vatikan. Največji spopad je doživela 6. maja 1527, med 4. plenitvijo Rima – padli so skoraj vsi gardisti, pri tem pa Papežu Klemenu VII. omogočili uspešen beg iz Vatikana. Danes imajo sicer bolj ceremonialno vlogo, po neuspelem atentatu na Papeža Janeza Pavla II. (1981) so začeli dajati večji poudarek na borilne veščine in uporabo ročnega strelnega orožja.

Švicarska garda je najstarejša in najmanjša oborožena sila na svetu, hkrati pa edina skupina najemniških vojakov v skladu z vatikansko in švicarsko zakonodajo. Njihove uniforme so najbolj znane vojaške uniforme na svetu, najslavnejša je gala uniforma, ki daje videz renesančnega obdobja (poseben kroj z modrimi, rdečimi in rumenimi črtami). Zamislil si jih je nekdanji poveljnik Jules Repond, v uporabo so prišle leta 1914. Vojaki in poddesetniki se razlikujejo le po obliki helebard. Nosijo tudi čelade z rdečimi peresi, pri čemer so pri poveljnikih peresa bele barve.

Basilica di San Pietro (Bazilika sv. Petra)

Bazilika sv. Petra je najbolj znana cerkev krščanstva in najbolj znana cerkev na svetu, katere gradnja je trajala 120 let. Tako je poimenovana, ker je zgrajena poleg grobnice sv. Petra, ki je bil prvi papež v zgodovini. Nad glavnim vhodom lahko vidite ložo za blagoslove, od koder papež blagoslavlja ljudi. Še višje se nahaja kupola, ki jo je oblikoval Michelangelo Buonarroti (Italijani ji rečejo Cupolone). Na kupolo se povzpnete iz bazilike, karte se kupi na desni strani. Za kupolo se morate torej v baziliki postaviti spet v posebno vrsto, čaka se odvisno od navala ljudi (lahko 5 minut ali pa 1 uro). Nanjo se lahko povzpnete po 551 stopnicah (za peš je vstopnina je 6 €, z dvigalom pa 8 €, pri čemer je potem še vedno potrebno prehoditi 250 stopnic). Z vrha je lep razgled na trg in okolico, privoščite pa si lahko tudi kavico za samo 1,30 €.  Na levi strani pred baziliko je tudi brezplačno javno stranišče.

V njej se nahajajo dela znanih umetnikov (npr. Michelangelo, Younger in Raphael), v notranjosti pa najdete tudi 11 kapelic in 25 oltarjev. Najbolj znana je Michelangelova Pieta (Marija drži Jezusa v rokah, po tem ko je umrl) – izklesal jo je pri 25. letih, danes pa je zaščitena s steklom (prva kapela na desni). Malo naprej se lahko dotaknete noge Svetega Petra – kip je narejen iz brona, ljudje pa stojijo v vrsti, da se dotaknejo noge (zato je tudi postala svetleča). Poglejte si še Berninijev oltar, v središču bazilike pa stoji papežev oltar. Vstop v baziliko je sicer brezplačen, se je pa kolona vila okoli celega trga, na vstop se je čakalo cca. 1–2 uri (vstopi se lahko tudi iz Sikstinske kapele, če izberete izhod zadaj desno). Poskrbite tudi, da boste primerno oblečeni (pokrita kolena, ramena in ne preveč izrezane majice), velike torbe je treba pustiti zunaj.

Musei Vaticani in Cappella Sistina (Vatikanski muzeji in Sikstinska kapela)

Če se s trga sprehodite približno 5 minut okoli obzidja, boste prišli do Vatikanskih muzejev. Tu je seveda potrebno plačati vstopnino, ki znaša 16 € (za študente do 25. leta 8 €). Vstopnice lahko kupite tudi preko spleta, s čimer ob doplačilu 4 € dobite prednostni vstop. Ker smo vstopnico kupile že prej, smo prehitele celo vrsto in bile v 10 minutah v muzeju (drugače se čaka kakšno uro). Drugače je bilo tudi tu na ulici polno teh, ki so prodajali prednostni vstop z vodičem. Delili so tudi reklamne letake za kosilo – za 13 € se je dalo dobiti kosilo s 3 hodi in pijačo.

Muzej je ogromen z velikansko zbirko umetnin različnih papežev. Zanimiva je galerija zemljevidov in zbirka grško-rimskega antičnega obdobja. Največja atrakcija je bila seveda Sikstinska kapela, v kateri morate biti popolnoma tiho in ne smete fotografirati. Gneča v samem muzeju in kapeli je bila neverjetna, tako da sva s sestro za kakšnih 15 minut izgubile mami…po ozkih hodnikih jo je prehitela skupina Japoncev in ker jih ni mogla prehiteti, smo bile malo izgubljene. Stropna poslikava v kapeli šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Za poslikavo 520 kvadratnih metrov površine je potreboval 4 leta, ves čas je garal sam, brez ekipe. Strop kapele šteje za najmogočnejše delo posameznika v zgodovini zahodne umetnosti. Načeloma se lahko iz kapele pride v baziliko sv. Petra skozi izhod zadaj desno – čakali boste manj časa, vendar je izhod namenjen samo za organizirane skupine, tako da če se vam uspe izmuzniti…

V galeriji Braccio Nuovo si lahko ogledate zbirko rimskih doprsnih kipov – v njej je okoli tisoč skulptur, vključno s portreti cesarjev, bogov in sarkofagi.

Sala Rotonda je oblikovana kot osrednja rimska stavba, njene ukrivljene stene so obložene z velikimi kipi, tla pa z mozaiki. Pozornost vzbuja pozlačeni kip Herkula in velik marmorni bazen v sredini sobe, v katerega se nabira dež.

Galleria delle carte geografiche (Galerija zemljevidov) vsebuje serijo poslikanih topografskih zemljevidov. Ignazio Danzi je potreboval 3 leta, da je dokončal 40 plošč in glede na to, da je galerija dolga 120 m, je to kar precejšen podvig.

Nas je še posebej pritegnil paviljon Padiglione delle Carrozze. V njem smo si ogledale ohranjena vozila, kočije, stole, ki so jih uporabljali različni papeži.

Ob odhodu smo občudovale še spiralno stopnišče Bramante (poimenovano tudi polžje stopnišče), ki ga je leta 1932 oblikoval Giuseppe Momo. Tako kot prvotno stopnišče Bramante (1505), ima tudi to dvojno vijačnico, ki ima dve stopnišči in ljudem omogoča, da se povzpnejo, brez da bi se srečali z ljudmi, ki se spuščajo. Prvotni glavni namen je torej omogočiti neprekinjen promet v obe smeri.

V muzeju smo si privoščile tudi cappuccino,  za samo 1,30 €. Smo bile malo presenečene, saj smo mislile, da bo imel papež malo dražjo kavo.

Več o tem, kaj si lahko ogledate v muzeju, pa na povezavi.

Castel Sant’ Angelo (Angelski grad)

Sprehodile smo se po ulici Via della Conciliazione in si ogledovale barvite stojnice. Najcenejši so bili rožni venci s papežem (12 za 10 €), lahko pa si kupite tudi vžigalnik in boste dobesedno domov nesli večni ogenj. Kmalu smo prispele do trdnjave (Angelskega gradu), ki jo je dal rimski cesar Hadrijan zgraditi kot mavzolej zase in za svojo družino. Zgrajen je bil med leti 135 – 139, ime pa dobil po kipu angela na vrhu stavbe. Po Hadrijanovi smrti leta 138, so sem shranili njegov pepel, skupaj s pepelom njegove žene in posvojenca. Kasneje so tu pokopali še druge cesarje, vse vaze s pepelom pa so bile uničene leta 410, ko so Vizigoti oplenili Rim. Tako je bil mavzolej leta 401 spremenjen v trdnjavo, ki so jo papeži do 14. stoletja uporabljali kot grad v primeru napada, pa tudi kot zapor (Giordano Bruno je bil tu zaprt 6 let). Vstopnina v grad znaša 10,50 € (za mlade med 18 in 24 letom pa 7€).

Od tu smo se čez most Ponte Sant’ Angelo sprehodile čez reko Tibero. Zgrajen je bil z namenom povezave mesta z novo zgrajenim cesarjevim mavzolejem. Na njem se nahaja 12 kipov: sv. Peter, sv. Pavel in 10 angelov, ki opisujejo pasijon z napisi na podstavkih (angel s stebrom, bičem, trnjevo krono, svetim prtom, plaščem in kockami, žeblji, križem, pergamentom, spužvo in sulico).

Piazza Navona

Do piazze smo prišle po prisrčnih ozkih ulicah, kjer ni manjkalo prodajaln z najrazličnejšimi prigrizki. Večina restavracij je imela na mizah pred vhodom razstavljene že pripravljene jedi, da bi nas še lažje pritegnili…moram reči, da je kar dobra taktika, glede na to kako so se nam cedile sline.

Na trgu se nahaja slovit Vodnjak štiri rek (Fontana dei Quatro fiumi) Giana Lorenza Berninija. Štirje ogromni marmornati kipi predstavljajo najpomembnejše reke sveta: Ganges, Nil, Donavo in Rio de la Plata (4 velikani, skala in obelisk). Če pogledate bolj podrobno, boste opazili, da je vodnjak poln živali – konj, lev, kača, morska kača, zmaj, pasavec in golob, ki bo kmalu odletel.

Pred fontano boste videli še cerkev Santa Agnese, z dvema zvonikoma, kupolo in kipom sv. Agnes (sv. Neža). Sicer so na trgu 3 fontane, še Fontana del Nettuno in Fontana del Moro. Trg je velik in ovalen, stari Rimljani so ga uporabljali kot stadion za dirke s kočijami in druga športna tekmovanja. V poletnem času so trg zapolnili z vodo in imeli pomorske borbe. Vidite lahko veliko zanimivosti, npr. stojnice, cvetlične tržnice, ulične umetnike, slikarje, ki vam narišejo portret, sladolednice, picerije, restavracije z okusno hrano…v prazničnem času pa stojnice s sladkarijami, igračami, okraski. Tudi tu ne boste pobegnili prodajalcem selfie stickov…saj so bili samo po 1 €, ampak kaj pa naj s toliko palicami.

Pantheon (Panteon)

Pantheon je tempelj posvečen rimskim bogovom (Veneri in Marsu), ki ga je dal v 2. stoletju (199 – 128) zgraditi cesar Hadrijan, ljubitelj grške arhitekture (zato se tudi 16 zunanjih stebrov zgleduje po grških templjih). Nahaja se na trgu Piazza della Rotonda in je ena od zgradb starega Rima, ki je ohranjena na prvotni lokaciji.

V njem se nahaja grobnica kralja Viktorja Emanuela II, edini vir svetlobe pa je odprtina na vrhu 43 m široke kupole, skozi katero notranjost osvetljujejo sončni žarki. Če dežuje, voda pada skozi luknjo v kupoli, na tleh pa se nahajajo odprtine, skozi katere potem skrivnostno izgine.

Gre za najbolj ohranjen rimski spomenik, posebej zanimiva pa so bakrena vhodna vrata, ki so pripadala še originalni stavbi. Vstop v Pantheon je brezplačen, samo poskrbite, da ne boste preveč razgaljeni. V bližini se nahajata tudi trg in pomembno gledališče, Largo di Torre Argentina.

Colonna di Marco Aurelio (Avrelijev steber)

Če ste že enkrat v teh koncih, se sprehodite še do najstarejše sladolednice Giolitti in se malo posladkajte. Seveda ponujajo tudi druge slaščice, nasproti je Illy kavarnica.

Po poti do nakupovalne ulice Via del Corso si lahko ogledate še Avrelijev steber na Piazzi Colonna. Dorski steber zmage, s spiralnim reliefom, je bil zgrajen v čast zmagam cesarja Marka Avrelija v markomanskih vojnah. Njegova gradnja je bila zaključena leta 193, vendar so izvirni posvetilni napisi na stebru uničeni, tako da ni znano ali je bil zgrajen šele po Avrelijevi smrti. Sestavljen je iz 27 oz. 28 blokov kararskega marmorja, katere so že v kamnolomu izvotlili in vanje vsekali 190-200 stopnic. Notranje stopnišče se je osvetljevalo skozi reže na reliefu, na vrhu pa je bila ploščad.

Piazza del Popolo (Ljudski trg)

Izstopite na postaji: Flaminio (A)

Največ trgovin boste torej našli na ulici Via del Corso, kjer lahko občudujete tudi delo številnih uličnih umetnikov. Poslikave s kredo, kipi iz mivke, beatboxer z orglicami…

Na koncu ulice boste prišli do trga Piazza del Popolo. Na severni strani trga stojijo vrata v mesto (Porta del Popolo), ki vodijo do ceste Via Flaminia. Cesta je bila zgrajena 220 pr. n. št in je povezovala Rim z jadransko obalo, tako da je bila ena najpomembnejših cest, ki so vodile v Rim. Takoj pri vratih stoji cerkev Santa Maria del Popolo, zgrajena leta 1477.

Na sredini trga stoji obelisk iz leta 1300 pr. n. št., ki je prvotno stal na Circo Massimo, kot spomin na osvojitev Egipta. Na današnje mesto ga je leta 1589 prestavil papež Sixtus. Na trgu so tudi 3 fontane, 2 od teh sta vgrajeni v stene ob trgu – Fontana del Nettuno in Fontana della dea di Roma (fontana boginje Rima, ki stoji ob vznožju vrtov Pincio). Pod obeliskom stoji še Fontana dell’Obelisco, ki jo krasijo podobe leva – na te leve se je prepovedano usesti, če ne boste dobili kazen. Tudi tu se pazite prodajalcev vrtnic.

Na južnem delu trga boste videli dve simetrični cerkvi (Santa Maria dei Miracoli in Santa Maria in Montesanto), vsaka na eni strani ulice Via del Corso. Zgrajeni sta bili leta 1658, oblikoval pa ju je Carlo Rainaldi.

 Il Pincio (grič in vrtovi Pincio) in Villa Borghese (z galerijo in vrtovi)

Gre za enega najlepših parkov, ki je ustvarjen po zgledu angleških parkov. Cvetlični nasadi so prava paša za oči, lahko se popeljete s čolnom po jezeru, občudujete vodnjake in si ogledate vodno uro.

Za umetnost obiščite galerijo Borghese. Park vsebuje številne vile, do njega pa lahko dostopate s Španskih stopnic, ali pa se s trga Piazza del Popolo povzpnete po griču Pincio. Prav s terase Pincio je prelep pogled na trg in okolico (še posebej baziliko sv. Petra).

Me smo bile tu na nedeljo in moram reči, da smo se prav sprostile od mestnega vrveža. Veliko ljudi je kolesarilo, se vozilo z vlakcem, imeli so tečaj rolanja, najeti se je dalo različna prevozna sredstva…veliko je bilo uličnih umetnikov, na jezeru so imeli Korejci nek obred, kjer so s čolnom naokoli vozili kip Marije in molili. Okrepčate se lahko v kakšnem od kioskov, se pridružite delavnici taj chi-ja in uživate v naravi.

Piazzale Flaminio

Takoj ob izstopu iz podzemne postaje Flaminio (A), nas je pričakal (nedeljski) sejem. Prodajali so najrazličnejšo robo, najbolj pa nas je pritegnil šotor, kjer so prodajali vsa oblačila samo po 1 €! Nekaj časa smo brskale po tem in nekaj kupile…ko smo se čez par ur vračale, so pa znižali že na 0,50 €! Nismo vedele kako lahko tako poceni prodajajo, vmes je kar nosil velikanske žaklje in dodajal oblačila. Ker so bila najrazličnejših znamk (tudi H&M), smo prišle do zaključka, da jih najverjetneje dobijo iz humane. Ampak so bila v popolnem stanju, nič smrdela, nič strgana ali umazana. Na tem trgu je tudi dobra Fast food restavracija, kjer imajo okusno in kar ugodno hrano, tako da priporočam!

Grič Gianicolo

Kako do sem: me smo imele srečo, saj je imel avtobus št. 75 začetno postajo ravno pred našim apartmajem (Indipendenza). Drugače lahko vstopite tudi na postaji Termini ali Trastevere, smer Poerio/Marino (za nazaj pa Indipendenza). Izstopite na postaji Carini/bonnet.

V antičnih časih je bil grič posvečen Giani, bogu z dvema obrazoma. Na vrh vodi ulica Salita del Gianicolo, z njega pa boste videli Rim z največjega panoramskega balkona mesta. Na vrhu je kip Garibaldija na konju, ki je bil pomemben general v italijanski zgodovini. Da se ne boste ustrašili, balkon je poznan tudi po topovih, ki streljajo vsak dan ob poldnevu. Imele smo srečo, da smo bile ravno ob tem času tam, prijetno je tudi zato, ker sem pride manj turistov. Na vrhu je nekaj kavarn, tako da se lahko malo okrepčate.

Po poti navzdol ne smete zgrešiti še spomenika Aniti, Garibaldijevi ženi, pa tudi svetilnika (Faro degli Italiani d’Argentina), ki ponoči sije v barvah italijanske zastave (rdeča, bela, zelena).

Campo dè Fiori (Polje cvetja)

Spustile smo se z griča in se ob reki Tiberi sprehodile do trga Campo dè Fiori, ki je tako poimenovan zato, ker so bila tu nekoč cvetoča polja z zelenjavnimi vrtovi. Sredi trga stoji kip filozofa Giordana Bruna, ki so ga po papeževem ukazu leta 1600 usmrtili (zažgali na grmadi). V tistem času je bilo to tudi mesto, kjer so usmrtili ljudi, obsojene na smrt. Danes je to eden najbolj veselih in prazničnih trgov v Rimu.

Vsekakor priporočam, da obiščete tržnico, kjer lahko kupite najrazličnejšo hrano, začimbe, cvetje, oblačila in drugo šaro. Me smo tu nakupile različne začimbe (1 vrečka za 3 €, 5 pa za 10 €), potem pa šle še na degustacijo omak za testenine, ki so nam jih postregli na krekerjih (pesto, sirova, s tartufi, paradižnikova…). V vseh gostilnah so nas vabili, naj vstopimo, ponekod so nas skoraj da ne poizkušali zvleči noter.

Okrožje Trastevere

Čez most Ponte Sisto smo prišle do trga Piazza Trilussa, kjer stoji čudovita fontana, poimenovana po bližnjem mostu. Trg je sicer poimenovan po Rimskem pesniku Trilussu, v bližini je tudi kip z njegovim obrazom. Ta del mesta se mi je osebno zdel najlepši, saj so hiše in ulice v Trastevere zelo posebne. Skoraj vse ulice so narejene iz sampietrini – kamni v obliki piramide, postavljeni en zraven drugega, da tvorijo pločnik. Hiše v tem območju so stare več kot 600 let. Kmalu smo prispele na trg Piazza Santa Maria (Trastevere), ki je najpomembnejši v tem območju. Na eni strani trga se nahaja cerkev Santa Maria Trastevere, s prelepim mozaikom na oltarju (zgrajena leta 38 pr. n. št.).

Prav tu smo poizkusile novo jed –  Aranchino. Kot nekakšna ocvrta kepica riža, mesa, paradižnika in graha, ki izgleda kot pomaranča.

Isola Tiberina (Otok Tiberina)

Otok sredi rekel Tibere je z mestom povezan z dvema mostovoma: Ponte Fabricio in Ponte Cestio. Poleg boste videli tudi most Ponte Palatino, pred njim pa ruševine mostu Ponte Rotto, ki je najstarejši rimski kamniti most. Na njem se nahajata dve bolnici in cerkev, ob sončnih dnevih je tu polno ljudi, ki se sončijo, berejo knjige ali uživajo v kosilu. Če ste v Rimu poleti, morate nujno poizkusiti grattachecca (kozarec poln zdrobljenega ledu in sadnega sirupa). Dobite ga lahko v kiosku blizu mostu Ponte Cestio.

Tempio Maggiore di Roma (Velika sinagoga Rima)

Sinagoga je židovsko sveto mesto in rimska je ena največjih v Evropi. Zgrajena je bila leta 1901, rimski židovski geto pa je eden najstarejših na svetu (geto je poimenovan zato, ker je bilo v preteklosti židom dovoljeno živeti samo v enem območju mesta). V ghetu oz. židovski četrti je polno kosher restavracij, vsekakor se splača sprehoditi in malo pogledati naokoli. Me smo si privoščile odličen naravni kosher sladoled.

Ne spreglejte tudi antičnega rimskega teatra Il Teatro Marcello, ki po videzu spominja na Kolosej. Poleti imajo tu koncerte klasične glasbe.

V tem času je na trgu pred teatrom potekal tudi Rally di Roma Capitale.

La Bocca della Verità (Usta resnice)

Usta resnice se nahajajo pred vhodom v cerkev Santa Maria in Cosmedin. Gre za obraz moškega z odprtimi usti, izdelanega iz marmorja. Legenda pravi, da so kip uporabljali, da bi odkrili, če so ljudje obtoženi zločina govorili resnico ali ne. Obtoženi je dal roko v Usta resnice, če mu je potem uspelo roko potegniti nazaj ven, je bil nedolžen…če mu to ni uspelo, pa je bil aretiran. V srednjem veku so verjeli, da je bil za Usti resnice rabelj v pripravljenosti, da krivim odseka roko.

Če se želite slikati z Usti resnice, se morate postaviti v vrsto, me smo čakale kakih 5 minut. Pobirajo prostovoljne prispevke, sicer pa je slikanje brezplačno. Vse poteka po zelo hitrem postopku, tako da smo se že prej organizirale katera bo slikala, katera bo držala torbe ter kako se bomo izmenjevale. Zatem smo vstopile še v cerkev, kjer smo se morale zaviti v rute, priskrbljene pri vhodu.

Če se sprehodite samo še malo naprej, ob reki Tiberi, boste prispeli do Pomarančnega vrta (Giardino degli aranci). Skozi vrt vrtnic boste prispeli na vrh griča Aventino, kjer je balkon s katerega lahko vidite velik del Rima. Sprehodite se lahko skozi nasad pomaranč, pa že tako smo v centru mesta, kar ob cesti, videle polno pomarančnih dreves.

Catacombe di San Callisto (Katakombe sv. Kalista)

Kako do sem: z metrojem A se peljite do postaje Porta S. Giovanni, kjer izstopite iz podzemlja in prestopite na avtobus št. 218 (me smo postajo na srečo hitro našle, nahaja se nasproti bazilike Basilica di San Giovanni in Laterano – torej morate čez cesto, kjer se nahaja manjša travnata površina z avtobusnimi postajališči). To je začetna postaja avtobusa, tako da vam ni treba skrbeti, v katero smer se boste peljali – glejte pa smer Ardeatina/Scuola Padre Formato. Izstopiti morate na postaji Fosse Ardeatine, vhoda v katakombe pa ne morete zgrešiti, saj je vse dobro označeno. Za nazaj vstopite na avtobus na nasprotni strani ceste, avtobus št. 218 smer Porta S. Giovanni. Več informacij lahko dobite še na njihovi spletni strani.

Katakombe se nahajajo malo ven iz mesta, tako da je to spet ena od idej, kako pobegniti gneči v mestu. Zanimivo se je bilo sprehajati tudi po okolici, skozi drevored oljk in križev pot. Katakombe sv. Kalista iz 2. stoletja so daleč najslavnejše na svetu. Gre za krščanska pokopališča pod zemljo, kjer je pokopano več kot pol milijona kristjanov. Grobovi se nahajajo v zidovih, stenah oz. v podu, tu je pokopanih več papežev iz 1. stoletja. Razteza se na 4 ravneh, kjer se vijejo kilometrski ozki hodniki. Me smo si v tej vodeni turi ogledale cca. 5% v dveh nadstropjih. V časih, ko  so poganski cesarji preganjali kristjane, so se v njih skrivali tudi živi. Zidovi so okrašeni s freskami iz stare in nove zaveze in krščanskimi simboli. Vodeni ogledi potekajo 9h – 12h in 14h – 17h, vsak dan, razen ob sredah. Vstopnina je 8 €, za mlade do 15. leta pa samo 5 €. Hočejo tudi, da jim plačate v točni vsoti, saj razlike ne vračajo. Vodenje poteka v angleškem, nemškem, francoskem, španskem in italijanskem jeziku, pred vstopom v podzemlje, pa smo morali še eno zmoliti.

Basilica di San Paolo fuori le mura (Bazilika sv. Pavla)

Izstopite na postaji: Basilica San Paolo (B)

Po poti nazaj si lahko ogledate še eno od štirih glavnih bazilik v Rimu. Zgrajena je bila v 4. stoletju, graditi pa jo je začel rimski cesar Konstantin in sicer na mestu, kjer naj bi po izročilu pretrpel mučeništvo apostol Pavel. Po požaru leta 1823 je bila obnovljena. Zagorelo je zaradi malomarnosti kleparja, ki je pri popravljanju odtočnega žleba na strehi ladje pozabil na ogenj, ki ga je uporabljal pri varjenju.

Piramide di Caio Cestio (Piramida Caius Castius)

Izstopite na postaji: Piramide (B)

Me smo si ogledale še 37 m visoko, marmornato grobnico antičnega magistrata – piramido Caius Castius. Ob njej stojijo še vrata Porta San Paolo z dvema stolpoma, ki so ena od vrat, ki so se v preteklosti uporabljala za vstop v mesto. Sam ogled vam ne bo vzel veliko časa, saj se vse skupaj nahaja takoj ob izhodu iz metroja.

Če boste imeli čas, si lahko ogledate še naslednji dve znamenitosti:

Ponte Milvio

Na severu Rima in si lahko ogledate Ponte Milvio. Gre za enega najstarejših mostov v Rimu, zgradili so ga leta 207 pr. n. št. Povezuje 2 rimski območji, Tor di Quinto in Flaminio. Če se boste sprehodili čez most, boste šli pod stolpom Torretta Valadier, ki ga je obnovil arhitekt Giuseppe Valadier. Most je postal simbol ljubimcev, saj si v italijanskem filmu Ho voglia di te (Hočem te imeti) dva ljubimca prisežeta večno ljubezen, tako da zakleneta ključavnico na most in ključ vržeta v reko Tibero.

Scavi Archeologici di Ostia Antica

Kako do sem: z metrojem B se peljite do postaje Magliana, potem pa prestopite na vlak proti Lido di Ostia in izstopite na postaji Ostia Antica. Takoj ko izstopite, prečkajte modri most za pešce in pojdite naravnost, ko pridete do majhne fontane prečkajte cesto, potem pa spet naravnost, dokler ne pridete do ograje. Vhod je z ulice Via Romagnoli, vstopnina je 6,5 € (do 18. leta in od 65. leta naprej zastonj).

Še ena ideja za dnevni izlet, sploh če želite videti, kako je izgledalo starodavno rimsko mesto. Dviga se na vojaškem taborišču, ki je bilo naseljeno z namenom branjenja obale (sovražniki so pogosto napadali z morja). Z leti je postalo trgovsko mesto in poleg sovražnih, so v mesto prihajale tudi trgovske ladje. Blago so potem do Rima pripeljali z manjšimi ladjami po reki Tiberi. Med Rimskim cesarstvom sta Ostia in pristanišče postala še bolj pomembna, zato so tu zgradili ogromna skladišča, trgovine, trge, hiše, kopališča in celo gledališče. Ogledate si lahko tudi grad Castello di Giulio II, kjer morate nujno poizkusiti jed iz ocvrtih rib.

Buon viaggio!