Miklavž, Božiček in Dedek Mraz: kdo pride kdaj in od kod prihajajo trije decembrski možje?

December ima v Sloveniji nenavadno posebnost: otroci lahko v manj kot štirih tednih pričakujejo kar tri dobre može. Miklavž pride v začetku meseca, Božiček ob božiču, Dedek Mraz pa je povezan z novoletnim časom. V nekaterih družinah darila prinaša samo eden, drugje dva ali vsi trije, marsikje pa je obdarovanje predvsem simbolično.
Čeprav jih danes pogosto vidimo skupaj na decembrskih prireditvah, njihove zgodbe niso enake. Miklavž ima korenine v krščanskem izročilu, sodobni Božiček je mešanica evropskih in ameriških tradicij, Dedek Mraz pa je k nam prišel iz vzhodnoslovanskega kulturnega prostora in dobil izrazito slovensko podobo.
Miklavž: prvi pride že v noči na 6. december
Sveti Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinsko povezan z zgodnjekrščanskim škofom Nikolajem iz Mire. O njegovem življenju je malo zanesljivih podatkov, skozi stoletja pa so se okoli njega spletle številne legende o skrivnem obdarovanju in pomoči revnim. Prav iz teh pripovedi se je razvila tradicija obdarovanja otrok.
Na Slovenskem Miklavž tradicionalno obdaruje v noči s 5. na 6. december. Darila so bila nekoč preprosta: suho sadje, orehi, jabolka, rožiči in manjše sladkarije. Danes se seveda pogosto znajde zraven tudi igrača, knjiga ali drugo darilo, toda miklavževanje lahko ostane lepo tudi brez velikega nakupa.
Miklavža prepoznamo po škofovski opravi, mitri in palici. V sprevodih ga spremljajo angeli in parkeljni. Prav pri slednjih je dobro upoštevati otroka: nekateri uživajo v strašljivem delu običaja, druge maske resnično prestrašijo. Praznična tradicija ni preizkus poguma in otroka ni treba siliti v bližino parkeljnov.
Zakaj Miklavž nosi darila?
Ena najbolj znanih legend pripoveduje o treh revnih dekletih, ki jim je Nikolaj skrivaj podaril denar in jim tako pomagal iz stiske. Podrobnosti zgodbe se med različicami razlikujejo, njeno sporočilo pa je podobno: pomagati nekomu, ne da bi za to pričakovali priznanje.
Zato je miklavževanje dobra priložnost, da ob darilih ohranimo tudi idejo majhne pozornosti. Otroci lahko pripravijo risbo za stare starše, skupaj podarimo hrano ali potrebščine dobrodelni organizaciji ali pa preprosto komu polepšamo dan.
Božiček: od svetega Nikolaja do sani in severnih jelenov
Božiček, kot ga poznamo danes, ni nastal v enem trenutku in tudi ni izum ene same blagovne znamke. Njegove korenine segajo do tradicij svetega Nikolaja, zlasti nizozemskega Sinterklaasa, ki so se v Severni Ameriki skozi 18. in 19. stoletje preoblikovale v lik Santa Clausa.
Pri oblikovanju sodobne predstave o Božičku so pomembno vlogo igrale književnost, ilustracije in pozneje oglaševanje. Ilustrator Thomas Nast ga je v 19. stoletju večkrat upodobil kot bradatega moža, povezoval pa ga je tudi s severnim tečajem. V 20. stoletju je njegova rdeče-bela podoba postala svetovno prepoznavna.
Pogost mit pravi, da je rdečega Božička izumila Coca-Cola. Podjetje je s svojimi oglasi njegovo podobo res izjemno populariziralo, vendar so rdeče oblečene različice obstajale že prej.
Kdaj pride Božiček?
Božiček je povezan z božičnim večerom in božičnim jutrom, torej s 24. in 25. decembrom. V Sloveniji se je množičneje uveljavil pozneje kot Miklavž in Dedek Mraz, danes pa je zaradi filmov, trgovine in globalne popularne kulture verjetno najbolj prepoznaven decembrski obdarovalec.
To ne pomeni, da mora družina prevzeti celoten paket severnih jelenov, nogavic ob kaminu in gore daril. Običaji se prilagajajo družini. Nekje Božiček prinese eno večje darilo, drugje knjigo ali družabno igro, ponekod pa darila pod smrečico položijo kar družinski člani.
Dedek Mraz: dobri mož novoletnega časa
Dedek Mraz je soroden vzhodnoslovanskemu liku Ded Moroz. V Rusiji in drugih delih vzhodne Evrope se je njegova podoba skozi stoletja spreminjala, sodobno vlogo novoletnega obdarovalca pa je dobil precej pozneje.
V Sloveniji se je Dedek Mraz močno uveljavil po drugi svetovni vojni kot posvetni novoletni obdarovalec. Posebej prepoznavna je slovenska likovna podoba, povezana z Maksimom Gasparijem: kožuh, slovenski okrasni motivi in polhovka so Dedka Mraza vizualno oddaljili od ameriškega Božička.
Dedek Mraz je praviloma povezan z dnevi pred novim letom in novoletnimi prireditvami. Zato nima tako natančno določenega »večera prihoda« kot Miklavž.
Trije možje, tri različne zgodbe
- Miklavž: obdaruje v noči s 5. na 6. december; izhaja iz izročila svetega Nikolaja.
- Božiček: povezan je z božičnim večerom in 25. decembrom; sodobna podoba se je oblikovala iz evropskih in severnoameriških tradicij.
- Dedek Mraz: povezan je z novoletnim časom; izvira iz vzhodnoslovanskega kulturnega izročila, v Sloveniji pa je dobil svojo prepoznavno podobo.
Ali morajo otroci dobiti darila od vseh treh?
Seveda ne. Trije dobri možje niso trije obvezni nakupovalni roki. Družina lahko izbere tradicijo, ki ji nekaj pomeni, in določi svoja pravila. Če pridejo vsi trije, so lahko nekatera darila povsem simbolična: mandarina in čokolada za Miklavža, skupna igra za božič, knjiga za novo leto.
To je lahko tudi dober odgovor na pritisk, ki ga december hitro ustvari. Otrok bo na prireditvah in med prijatelji slišal različne zgodbe o tem, kdo je kaj dobil. Namesto tekmovanja v vrednosti daril mu lahko razložimo, da ima vsaka družina svoje navade.
Kaj povedati otroku, ki začne spraševati?
Prej ali slej pride vprašanje: »Ali je Božiček resničen?« ali »Zakaj je bil danes Miklavž v vrtcu drugačen kot včeraj v mestu?« Ni enega pravilnega odgovora za vse družine. Pomaga pa, če otrokovemu vprašanju ne dodajamo več skrivnosti, kot jih želi.
Manjšemu otroku lahko govorimo o praznični zgodbi in tradiciji. Starejšemu, ki že jasno dvomi, lahko pojasnimo, da so dobri možje del običajev, s katerimi ljudje že dolgo ustvarjamo občutek pričakovanja in obdarovanja. S tem čarobnost decembra ni nujno izgubljena – samo spremeni obliko.
Najlepši del tradicije ni velikost paketa
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so skozi zgodovino prevzemali različne podobe, toda njihova skupna točka je ostala presenetljivo trdna: darilo pomeni, da se je nekdo spomnil nate.
Če december postane tekmovanje treh dobrih mož v količini igrač, je to predvsem naša odrasla nadgradnja tradicije. Otroku lahko veliko več ostane od pripravljanja krožnika za Miklavža, skupnega zavijanja daril, sprehoda med lučkami in skrivnega presenečenja za nekoga drugega.