Celiakija – bolezen ali blagoslov?

V tej moderni dobi se veliko ljudi, tako otrok kot odraslih bori s to boleznijo. Po informacijah, ki sem jih dobila jaz, je izbruh le te sedaj tako močan predvsem zaradi tega, ker včasih niso delali testov tako kot danes. V tej moderni dobi pa lahko test za Celiakijo kupite že v lekarni ali naročite na spletu.

Celiakija ni alergija ampak je občutljivost na gluten in je bolezen črevesja. Razlika je ta, da alergiki na gluten ne smejo jesti niti rumenjakov jajc (ker vsebujejo gluten), Celiakaši pa pravzaprav uporabljamo moko ki jo sicer imenujemo “brezglutenska moka” ampak dejansko vsebujejo dovoljeno mero glutena.

Sama sem se s to boleznijo začela spopadati že v Osnovni šoli, znaki so se kazali v prebavi in žgočih bolečinah v trebuhu, podobni zgagi ampak hujši, z občutkom napihnjenosti. Trajalo je dobrih 5 let preden so me poslali na nadaljnje preiskave in s pomočjo hitrega vreznega testa in gastroskopije dokazali prisotnost bolezni, kasneje potrjeno da imam gensko pogojeno.

Dne, ko mi je osebna zdravnica povedala, da imam Celiakijo sem jo pogledala z izbuljenimi očmi, v meni pa je vrelo: “Kaj je to? Bom umrla?” Slišalo se je isto kot Levkemija, ampak seveda je bil preplah zastonj. Kasneje mi je zdravnica pojasnila, kaj ta bolezen je in tako se je moje raziskovanje pričelo.

Moje življenje se je na začetku kar spremenilo, nič več svežega hrustljavega kruhka zjutraj, namesto le tega sem jedla vakuumsko pakiranega brezglutenskega, ki je bil brez vsakega okusa, trd in suh. Doma pečen kruh sem jedla po tekočem traku, navadno celo štručko in se nisem najedla. Zanimivo je, da je telo tako navajeno nekega osnovnega živila, da te nadomestek dejansko ne nasiti. Jedla sem normalno in kar hujšala in hujšala, trajalo je dobri 2 leti preden se je moje telo navadilo novega načina prehranjevanja. Zato po mojih izkušnjah mit o tem, da lahko s hrano brez glutena hujšamo, drži.

Do danes mi je znano veliko o tej bolezni, ki bi ji lahko rekli skoraj blagoslov, saj je gluten škodljiv za telo in če ga izločimo, nam to predstavlja zdrav način življenja. Marsikdo se odloča za to dieto in bolezni sploh nima, seveda je razlika ta, da ko si v nekaj “prisiljen” je prav to tisto, kar je najbolj mučno. Drži pa, da bolnik Celiakije ne sme opustiti diete, saj tako stanje samo dodatno poslabša. Sedaj, ko že več let kuham in pečem sama, naj povem, da sem odkrila, da v sami moki ni tako velike razlike, kot se mi je na začetku zdelo. Uporabljam navadne recepte, ki so zapisani za navadno moko, sama pa nadomestim sestavino z brezglutensko moko in še nič se mi ni ponesrečilo. Pečem torte za rojstne dneve in obletnice, vse iz svoje brezglutenske moke in nihče niti ne opazi razlike.

Tako zame Celiakija ni bolezen, ampak način življenja in dokler se počutim dobro in zdravo sem zadovoljna. Mogoče me malo jezi, ker sem omejena pri izbiri, ko greva s partnerjem jesti v kakšno restavracijo, ampak dejansko lahko jem tako meso, kot riž in krompir, vseeno vedno opozorim natakarja, da moja hrana ne sme vsebovati glutena in pšeničnega škroba. Do sedaj še nikoli nisem prišla domov s polnimi hlačami, kar se rado zgodi v primeru, če se prekršiš 🙂

Če ste dobili diagnozo Celiakija, naj vas ne bo strah preizkušati moko v vse smeri, čeprav se  na začetku zdi dokaj čudna in vedno se spomnite, da za svoje telo delate le dobro, ne samo zato, ker glutena ne smete, ampak ker gluten niti za zdravo telo ni dobra izbira.