Alkoholizem – zlo sodobnga časa

V Sloveniji se popije 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca na leto, kar je malo pod povprečjem EU (11 litrov), a s tem se ne moremo tolažiti. Povprečno namreč prebivalec Slovenije popije od 37,5 do 38 litrov alkohola na leto. Francozi, Španci in Italijani, ki so pred leti popili več kot Slovenci, so porabo alkohola v zadnjih letih zmanjšali za več kot 20 odstotkov, medtem ko se pri nas poraba ni bistveno zmanjšala.

To niso številke, to je dejstvo

Za tovrstno razvado so zgoraj navedene količine alarmantne in marsikdo se sprašuje, kaj ljudi pripelje do prekomernega uživanja alkohola. Težko si je odgovoriti, a nekaj možnosti je: bolezen, socialna stiska, razočaranje, izguba služba … V primerjavi s preteklostjo so ti podatki morda celo nižji, kar bo za nekoga pomenilo napredek, a so vseeno zaskrbljujoči.

Ob visoki porabi alkohola Slovenci pijejo tvegano in škodljivo, saj se kar 42 odstotkov odraslih opije vsaj enkrat letno, medtem ko lahko pri 10 do 15 odstotkov odraslih govorimo o odvisnosti od alkohola.

EU v svetovnem merilu prednjači po porabi čistega alkohola na odraslega prebivalca, ki znaša kar 11 litrov. Evropa hkrati proizvede četrtino svetovne proizvodnje vseh alkoholnih pijač. Oseben problem v Evropi predstavljajo tvegane oblike uporabe alkohola, kot je npr. popivanje (“binge-drinking”), ki postopoma nadomešča opijanje do pijanosti.

Strokovnjaki se strinjajo

Alkoholizem oziroma zasvojenost z alkoholom je s strokovnega stališča kronična bolezen, eden največjih izvorov človeškega trpljenja nasploh, saj ne prizadene le alkoholika, temveč tudi okolico, v kateri živi in deluje. Alkoholik pa je oseba, ki dlje časa uživa prekomerne količine alkoholnih pijač, s čimer škodi tako svojemu zdravju kot socialno-ekonomskemu položaju.  Takšnemu posamezniku je potrebno pomagati, ne glede na vse, kar je v svojem »pijanem« življenju storil slabega za družbo, ki ga razume kot bolnika.

Omame in zasvojenosti niso družbeni  konstrukt, ampak poleg osebne tudi družbena pohabljenost, pred katero sta v večini primerov posameznik in družba nemočna. Vpliv alkohola in drugih omamnih snovi na človeka se začne v telesu. Vsaka omama in vsaka zasvojenost sta naprej telesna bolezen – fiziološka, kemična in biološka resničnost, ne le družbeni konstrukt ali duševni občutek posameznika. Vsaka omama in zasvojenost se kaže predvsem duševno. To je spremenjeno doživljanje in vedenje omamljenega ali zasvojenega in tistih, ki z njim živijo in delajo. Zasvojenosti in njenih posledic se danes velika večina ljudi nikoli ne reši. Tistim, ki z veliko osebnega truda in družbene pomoči zacelijo bolezen kroničnega omamljanja in zasvojenosti, se leta propadanja v njihovem življenju ne vrnejo, če ne upoštevamo osebne in družbene škode, ki jih povzroči alkoholizem.

Vse več družinskih tragedij

Vsakodnevno se lahko soočamo s posledicami družbenih razvad, s tem pa tudi alkohola. Število razvez v slovenskem prostoru je že nekaj let v povprečju nad 30 % in tudi po tej plati smo visoko v evropskem povprečju, razloge pa bi lahko iskali tudi v alkoholizmu. Pri tem bolj izstopajo moški, pa tudi ženske so dokaj prisotne. Zasvojenost z alkoholom pripelje do partnerskih nesoglasij, katera posledično vodijo v razpad družine. Ta za seboj pripelje težave z otroki, mladostniki, ki prav tako zelo radi posegajo po alkoholu. Čeprav imamo v pogosto v mislih, da jabolko ne pade daleč od drevesa, ni nujno, da otroci staršev alkoholikov »gredo po isti poti«. Prej ravno obratno. Velikokrat se zgodi, da otroci v fazi odraščanja pomagajo zasvojenemu staršu, da se otrese te slabe družbene razvade.

Ob opijanju obeh staršev, se težave nadaljujejo v nasilju, ki je v družinah zelo prisotno. Zanj vedno ne vemo, saj se dogaja »za štirimi stenami« in je navzven manj vidno, čeprav slišno. O tem pričajo vsakodnevna poročanja organov pregona o posredovanju v »zasebnem prostoru«. Največkrat so ta zgolj opozorilne narave, ničkolikokrat pa »kršitelji javnega reda in miru« noč preživijo za rešetkami. Koliko to vpliva na nadaljnje izboljšanje stanja v družini, je težko reči. Pogosto pretirano uživanje alkohola povezanega z nasiljem vodi v razpad družine. Nemalokrat  predhodno tudi do hujših oblik nasilja (psihičnega, fizičnega, tudi ekonomskega), v končni obliki tudi do družinskih tragedij, ki smo jim priča v slovenskem prostoru v zadnjem  obdobju. Ob vsem tem zelo trpijo otroci, ki so pogosto prisotnih pri vseh grozotah, ki se dogajajo doma. Vse pogosteje pa postaja alkohol tudi njihov spremljevalec, čeprav institucije (šole, zdravstveni domovi) skrbno bdijo nad to, morda na trenutke preveč lahko pridobljeno razvado (nizka cena alkohola).

Mladi in alkohol

Največji problem v družbi je, da posegajo po alkoholu vse mlajši. Ti podcenjujejo ali sploh ne dojemajo škodljive biokemične moči alkohola kot omamne snovi, češ alkohol ne škoduje. Občutek imajo, da sta pitje in pijanost samoumeven in obvezen del vedenja v vrstniških družbah, zlasti na zabavah ob koncu tedna in pri drugih praznovanjih. Za marsikoga je pitje zakon, kot radi rečejo in niso cool, če se ne opijajo.

Ta razvada je velikokrat povezana z življenjem v njihovih družinah, kar ni nujno vedno povezano z alkoholizmom v družin. Posledično lahko vpliva na življenje mladostnikov,  saj je večkrat pogojeno, da ima vsaj eden od ključnih družinskih članov težave zaradi čezmernega pitja alkohola. Tudi pretiravanja, katera so prisotna pri starših, ker  imajo stroga merila glede pitja alkohola, so lahko pogoj neodgovornega in pretiranega opijanja. To vzgojno ozračje je lahko nepristno in mladi razvijejo dvojno življenje tudi glede rabe alkohola. Še huje je, če starši nimajo meril glede pitja alkohola in so do pitja mladih permisivni. V doživljanju teh mladih prevladuje njihovo trenutno dobro počutje z zabavo, ki je skorja vedno povezano tudi s pitjem alkohola.

»Ne bom več pil/-a«

je najpogostejši odgovor zasvojenih z alkoholom. Namenom sem uporabil oba spola, saj je alkohol substanca, ki je prisotna pri vseh. Ni pomembno, kdo daje komu obljubo, pomembneje je, da se ta uresniči. Navkljub vsemu so institucije za zdravljenje odvisnosti od alkohola še vedno polno zasedene. Ne samo s primeri posameznikov, ki se prvič »zdravijo«, temveč je vse več tudi povratnikov. To dokazuje, da je alkoholizem razvada, ki pušča dolgotrajne posledice. Ne zgolj na posamezniku, ki je zasvojen, temveč tudi na tistih, ki so posledično doživeli grozote življenja kot posledice alkoholikov. Tukaj imam v mislih predvsem tiste, ki so pijani povzročili tragedije.

Kar nekaj takšnih primerov poznamo, ko so pijani vozniki zaradi objestnosti in neprištevnega stanja »vzeli življenja« drugim ljudem, tudi otrokom. Posledice, ki jih morajo nositi njihovi najbližji, običajno ne odtehtajo nekaj letno zaporno kazen, po kateri »morilci« še naprej brezskrbno živijo in so velikokrat zaradi svoje razvade še naprej veliko družbeno breme.

Mag. Bojan Macuh, sociolog