Alkohol uničuje

Kaj pomeni imeti starše? Tega občutka še do danes nisem spoznala. Starša naj bi imela do četrtega leta starosti, vendar so še dan danes kronični alkoholiki. Spominjam se kot bi bilo včeraj, klečanja pred “štekarji” po cele dneve, joka, kaznovanja, cel dan brez hrane, hudo pretepanje mami, strah, zbijanje oken ponoči med spanjem, vpitje, vsakodnevno prihajanje policajev in rešilcev.

Starejša sestra, ki je imela 10 let je skrbela za naju s sestro, čeprav je bila za vsako dobro stvar, ki jo je naredila za naju kaznovana, ni odnehala. Preden je odšla v šolo nama je vedno nekje zrihtala kruh, da sva imeli kaj jesti, ko je prišla iz šole je spet hodila okrog in nama priskrbela hrano.

Bilo pa je nekajkrat, morda na štiri mesece, ko so v sosednji gostilni imeli poroke, zabave, starša sta nas posedla pred gostilno na odejo in smo »fehtale«. Nepozabni občutki, ko smo jedle toplo hrano. Kopale smo se enkrat na teden na dvorišču v otroški banjici, pozimi, poleti… na vse smo bile odporne. Spomnim se, da je ati imel domačo obrt ter da so mu stranke namesto denarja nosile alkohol, kljub temu, da so vsi vedeli, kako otroci zaradi tega trpimo.

Sprašujem se, kako je ljudem lahko tako malo mar za druge, posebno za otroke? Tisti, ki  imate starše in ste jih imeli, se zavedate koliko pomenijo otroku malenkosti. Malenkosti, da ga pokriješ ponoči, mu poveš “rad te imam” ,mu prisluhneš, svetuješ, enostavno samo vprašaš “kako si”. Tega občutka ne poznam. Stara sem 25 let, še vedno čakam kot majhen otrok, da mi mami reče “rada te imam”, da mi kupi čokolado, da me objame, me stisne k sebi…

Z mami, čeprav je ne kličem tako, temveč po imenu, sem se že poskušala pogovoriti, vendar 30 let alkohola pusti posledice na možganih in se žal sploh ne zaveda več, da nas je rodila. Spomni se samo najstarejše hčerke, ki jo tudi priznava, za naju z mlajšo trdi da sva samo od očija. Tudi ta dvom bo v nas za večno zasidran, saj sploh ne vemo, kdo so naši pravi starši.

In čeprav so mi pustili veliko duševne škode, poskušam biti pozitivno naravnana, jima oproščam ter pomagam trenutno kot lahko, jima prisluhnem, svetujem. Morda mi bosta pa nekoč hvaležna, priznala svoje napake, našla svoje odgovore, zaradi katerih sta se začela utapljati v alkoholu, našla svoj mir in spremenila način življenja, spoznala, da alkohol škoduje, ne samo njima, tudi ljudem okoli njih.

Spoštujte in imejte radi svoje starše, saj vam dajejo največ kar lahko, bodite hvaležni da so vas uzgojili, vam dali ljubezen in razumevanje, podporo… nekje globoko v sebi me imajo tudi moji starši na svoj poseben način radi.

V nadaljevanju : Pot v rejništvo