Ali naj otroci spijo skupaj s starši?

V sodobni družbi je zelo dolgo veljajo prepričanje, da morajo otroci spati ločeno od staršev. Ameriška pediatrična akademija je v članku iz oktobra 2011 zagovarjala, da spanje otrok in odraslih v skupni postelji poveča možnost za sindrom nenadne smrti dojenčka (SNSD). Po drugi strani pa študija iz istega leta, objavljena v reviji Live Science, ni našla nobene povezave med sindromom nenadne smrti in spanjem v postelji staršev, prav tako ni bila ugotovljena nobena druga negativna posledica skupnega spanja pri otrocih, starih do treh let. Celo več, študija je zagovarjala tezo, da skupno spanje spodbuja dojenje in ojača čustveno vez med materjo in otrokom.

Nekateri pomisleki

Tema je razdelila starše na dva pola. Nekateri najraje spijo v postelji skupaj z otrokom, drugi zagovarjajo, da se morajo otroci čim prej osamosvojiti in se preseliti v lastno sobo. Med strahove, ki jih lahko imajo starši, spadajo strah pred padcem iz postelje, strah pred zadušitvijo ali pregretjem otroka ter slab vpliv na otrokovo samostojnost.
Ločeno spanje pogosto izhaja tudi iz zahteve po privatnosti. Pomisleki staršev, ki želijo, da bi otroci spali ločeno, se pogosto nanašajo na intimo, vendar pa spalnica gotovo ni edini prostor, kjer se lahko starši intimno posvečajo drug drugemu. Nadaljnji pomisleki so povezani z otrokovo potrebo po daljšem spanju (12–14 ur na dan, skupaj z dnevnim počitkom), vendar tudi to samo po sebi ni zadosten argument za ločevanja otroka od staršev, saj je otroški spanec načeloma globok, tako da se ob prihodu staršev v spalnico ne prebudijo.

Celo Freud je zagovarjal, da je otroka potrebno spodbujati k drugačnim telesnim stikom od stikov z odraslimi, pri čemer si lahko pomagajo z mehkimi igračami ali s sesanjem prsta. Vendar pa to po mnenju nekaterih sodobnih psihologov otroku sporoča, da se v primeru stiske ne more obrniti na starša in da naj raje iščejo tolažbo v predmetih.

Vsaka družina je drugačna, zato velja pri skupnem spanju enako kot pri ostalih vzgojnih pristopih – ena metoda ne more biti primerna za vse družine.

Ne glede na to, za kateri pristop se odločimo, je zgodovinsko gledano samostojno spanje v ločenih sobah anomalija, ki se je v Evropi in Severni Ameriki pojavila šele konec 19. stoletja. Pred tem so v splošnem otroci spali z dojiljami in sorojenci, skupno spanje pa je še dandanes redna praksa v več razvitih državah, na primer na Japonskem (kjer beležijo tudi najnižji procent SNSD).

Če so zagotovljeni nekateri pogoji (primerna postelja, iz katere dojenček ne more pasti, primerna temperatura sobe, prepovedano uživanje alkohola, cigaret in drugih drog ipd.), medicinskih razlogov, ki bi podpirali spanje v ločenih prostorih, ni. Gotovo pa bližina tudi ponoči ugodno vpliva na čustveni in osebnostni razvoj otroka.

Nekateri otroci spijo zelo nemirno, med spanjem brcajo in se preobračajo. V kolikor pomeni to moteč dejavnik v življenju staršev in je vzrok dnevne utrujenosti, je gotovo bolje, da otroka navadimo spanja v lastni sobi. Drug znak, da je vaš otrok pripravljen na svojo sobo, je izkazovanje želje po samostojnosti. Do te stopnje pa ima skupno spanje številne prednosti.

Prednosti skupnega spanja

1. Zmanjšanje tveganja za sindrom nenadne smrti dojenčka (SNSD): študije kažejo, da je možnosti za sindrom nenadne smrti nižja v državah, kjer otroci spijo skupaj s starši (raziskava E.A.S. Nelson in sodelavcev, objavljena v časopisu Early Human Development, raziskava D. P. Daviesa, objavljena v medicinskem časopisu The Lancet, raziskava N. P. Leeja in sodelavcev, objavljena v British Medical Journa idr.).
2. S spanjem v skupni postelji se olajša nočno dojenje, saj materi ni potrebno vstati iz postelje.
3. Lažje obvladovanje nočnih mor: ob nemirnem spanju ali nočnih morah lahko otroku takoj nudimo tolažbo in podporo.
4. Čustvena stabilnost in zdravje: otroci, ki spijo skupaj s starši, kažejo višjo samozavest, manj skrbi, se prej osamosvojijo, imajo v šoli manj težav z vedenjem, lažje izražajo naklonjenost in imajo manj psiholoških težav.
5. Študija dr. McKenne kaže, da skupno spanje pripomore k enakomernem dihanju, reguliranju telesne toplote, boljši absorpciji kalorij, nižjemu nivoju hormonov stresa in k boljšemu imunskemu sistemu.
6. Otroci, ki spijo skupaj s starši, spijo bolje, deljenje postelje pa omogoča družini, da ob napornih delovnikih več časa preživijo skupaj.

Enotnega recepta seveda ni. Kar dobro deluje v eni družini, morda ne bo dobro delovalo v drugi, saj je potrebno upoštevati tudi osebnost staršev in otrok, kulturne razlike, navade, otrokov miren ali nemiren spanec in ostale dejavnike. V vsakem primeru pa je dobro opazovati otroka in mu nuditi toliko zavetja, kot ga v prvih letih življenja potrebuje.