Otroci so naše največje bogastvo

Stavek »otroci so naše največje bogastvo« smo vsi že velikokrat slišali in tudi večina ljudi se z njim strinja. Zakaj pa je tako?

Menim, da smo ljudje narejeni tako, da radi predajamo znanje, izkušnje, itd… Zato ni lepšega, ko imaš svojega otroka, katerega lahko naučiš iz svojih izkušenj, kaj naj bi bilo prav in kaj ne.

Naslednji razlog je po mojem mnenju ponos. Vedno, kadar sem s prijateljicami na kavi, si ne morejo pomagati, da ne bi vsaj kak stavek povedale o svojih otrocih.

Ne gre se samo zato, kaj povejo, ampak na kakšen način to povejo. V njihovem glasu je slišat, kako so ponosne na njih in s tem so ponosne tudi nase in na svojega partnerja. Mislim, da jim to daje smisel v življenju in jih motivira, da grejo naprej.

Sama še nimam otrok, zato se verjetno sprašujete, zakaj pametujem, če nimam svojih lastnih izkušenj. Že od 17 leta dalje inštruiram matematiko, v tem času sem si nabrala tudi kar nekaj izkušenj z otroki in nekateri so bili ali pa so še zmeraj kot da bi bili včasih moji. Ni lepšega kot pomagati otroku, da najde sebe  in da mu nekaj uspe. Potem vidiš, kako postane samozavesten in zadovoljen s samim seboj. Takrat sem tudi jaz ponosna, kot so njihovi starši in moje srce, je polno topline in notranjega veselja. To mi daje moč in motivacijo, da delam to, kar najbolje znam, učim.

Res je, da je včasih naporno, med tednom 8 ur v redni službi, potem pa še 2 uri doma inštrukcije. Sobote, nedelje in prazniki niso samo za počivanje, ampak je treba zraven tudi delati.  En sam uspeh učenca, posebej otroka, odtehta to, da nimam veliko prostega časa. Ko se zaključi šolsko leto, mi velikokrat učenci prinesejo kako darilce, ki ga pripravijo starši za mene v zahvalo. To je najlepši občutek in največja potrditev, da delam nekaj dobrega in da to opravljam res dobro.

Veliko ljudi me sprašuje zakaj nisem profesorica na kaki šoli ali fakulteti. Enostaven razlog je v tem, da težko naučiš 30 otrok naenkrat. Z inštrukcijami se lahko posvetim enemu učencu in na ta način lahko doseževa veliko več. Sama sem zelo pedantna oseba, to pomeni, da rada opravim svoje delo najbolje kot znam. Če bi učila v šoli, bi se zelo obremenjevala, ker mi pri 30 učencih ne bi uspelo vseh enako naučiti. Zato je tudi toliko skurjenih učiteljev, ki si to vzamejo zelo osebno, kakor bi si jaz in bi posledično slabo opravljala svoje delo. To pa zato, ker ga ne bi opravljala z veseljem, saj poučujem zato, da nahranim svojo dušo.