Zlata pravila dojenja

Vsaka nosečnica se hitro sreča z literaturo o dojenju in tudi znanci in prijatelji te hitro povprašajo ali imaš namen dojiti. Sama resnično o tem nisem prav dosti razmišljala tekom nosečnosti, saj sem se prepuščala toku nosečnosti in kasneje materinstvu. Ko je prišlo do problema sem ga reševala. Seveda sem si želela, da bi imela mleko, ker mi je bilo logično, da je to najbolje za otroka in najceneje za starše. A vendar sem slišala mnogo zgodb, kjer dojenje ni steklo, zato sem bila pripravljena tudi na to in kupila stekleničko za vsak slučaj. Nekateri pravijo, da to prinaša slabo energijo, a vendar jaz nisem takšnega mnenja, saj dostikrat nekaj kupim in potem ne potrebujem, če pa ne kupim, pa bi zagotovo potrebovala.

Po porodu sem pridno poslušala osebje v porodnišnici in dojenje je hitro steklo, a žal je bil le dober začetek, saj me je kasneje čakalo ne malo težav, ki pa sem jih s svojo trmo in vztrajnostjo reševala in se veliko naučila. Zato se mi zdi prav, da predvsem bodočim mamicam in tistim, ki so že pomagam, da jim ne bo potrebno delati mojih napak.  Tako so nastala pravila, ki jih je dobro upoštevati:

Ne poslušaj nikogar, ki ga nisi prosila za nasvet

Ogromno prijateljic, sosed, babic in pa tudi medicinskega osebja ti da lahko napačen nasvet, ki ti bo naredil škodo. Tako sem jaz ubogala patronažno sestro, ki me je prepričala,  da poje moj otrok preveč mleka in naj malo omejim dojenje, ker bo drugače imela težave. Seveda nekomu, ki je izobražen, da ti pomaga slepo zaupaš in pri meni je bil rezultat po enem tednu hujšanje otroka, pomanjkanje mleka, ker ni bilo dovolj povpraševanja in posledično skrbi, ki so dale piko na i.

Pristavljaj otroka, ko otrok to potrebuje

V materinski šoli so nam seveda govorili nasprotno, kajti otrok naj bi jedel na 2-3 ure in nič prej, ker se mora telo odpočiti in ne samo prebavljati. To je sicer res, ampak ko je otrok polno dojen, na ta način je in pije, pijačo pa potrebujemo pogosteje. Prav tako so pogosti poskoki v rasti in takrat je kakšen dan kriza z mlekom, ker ga ni dovolj in če ne bo pogostejšega pristavljanja, ni možnosti, da se količina mleka poveča. Namreč pri dojenju gre za načelo povpraševanje-proizvodnja.

Zaupaj vase

Pomembno je, da se zavedaš, da si ti mama in da veš kaj je za tvojega otroka najboljše. To ve tudi tvoje telo, zato bo dalo vse od sebe da poskrbi za malo kepico.

Jej kar ti paše, le zdravo naj bo

Sama težko pozabim, da so nam v materinski šoli in kasneje tudi patronažna govorili, naj ne jem sadja in zelenjave ter stvari, ki napenjajo. Potem pa dobim v porodnišnici jabolko pri kosilu in sem bila prav zmedena. Nekako sem že takrat vedela, da najverjetneje otoku ne bo nič, če pojem tisto jabolko, sem pa na to takoj pomislila, ko je bil jok, ki je bil seveda lahko zaradi česarkoli. V glavnem odličen nasvet sem dobila kasneje od pediatrinje, ki je rekla, da je največja neumnost, da naj ne bi jedli sadja in zelenjave, saj to telo potrebuje. Si predstavljate mesece brez vseh teh vitaminov, jaz osebno mislim, da bi dobro načelo imunski sistem. Prav tako se mi zdi krivično, da marsikatera doječa mamica ne je fižola, ker napenja, pa čeprav je nemalo literature o tem kako zdrav je. Tako da mislim, da je potrebno uporabiti zdravo logiko, poslušati telo in jesti vse v mejah normale. Seveda pa se je potrebno izogniti sladkarijam in pa seveda drogam in alkoholu.

Počivaj

Počitek je včasih v realnosti zelo težko izvedljiv, namreč dojenček zahteva v večini celo mamo, pa še gospodinjska opravila kličejo in še kakšna skrb se najde. Če pa so pri hiši še večji otroci pa je počitek že skoraj misija nemogoče. Ampak pravijo, da se vse da, če se hoče in tega se je potrebno spomnit. Resnično počitek močno vpliva na proizvodnjo mleka, namreč to je napor za telo in če ga že drugje naprezamo, zmanjka moči za vse.

Otroku daj za jest, kjer vama ustreza

Ne oziraj se na okolico. Če je otrok lačen, ga je treba nahranit, ne glede na to, kje to je. Žal je tako, da če je to sredi trgovskega centra, večina ne more verjeti lastnim očem, ampak sej tudi ostali jemo v trgovini, na ulici …  in ni s tem nič narobe.

Če čutiš, da otrok potrebuje dodatek ali dudo, mu to ponudi

S tem se dosti doječih mamic ne bo strinjalo, ampak mene je dodatek adaptiranega mleka rešil. Ko sem prišla v začaran krog, da ni bilo dovolj mleka, se je dojenček podojil, sit ni bil do konca, ampak lačen tudi ne, v prazno ni želel vleči, lakota pa je bila zelo hitro spet prisotna, ampak mleka pa kaj dosti ni bilo. In to je bilo noro. Zato sem po nekaj prejokanih urah se odločila za dodatek in otrok se je najedel, zaspal, moje telo pa je dobilo malo počitka in proizvedlo dovolj mleka za naslednji obrok. Prav tako literatura pravi, da naj ne bi otrokom ponujali dude, ker se ne bo hotel dojiti. Jaz osebno še nisem videla otroka, ki ne bi želel spustiti dude, ko je videl dojko. Moj otrok sicer dude ni sprejel, ampak ko je začel vleči palček pa sem se odločila, da ponudim dudo, kajti odvajanje je bilo mnogo preprostejše.

Za konec

Če povzamem, dojenje je umetnost, za nekatere je preprosto, za druge žal ne. Sledite sebi, svojim prepričanjem, poslušajte otroka in bodite vztrajni. A vendar ne z glavo skozi zid, če se ne izide in dojenje ne steče, naj vas to ne potre. Recite si, da ste naredili vse kar je bilo v vaši moči in ponudite otroku alternativo materinemu mleku, ki se vam zdi najustreznejša. Nikakor to ne odloča o tem kako dobra mama ste, vse mame smo odlične, imamo različne vzgojne metode in različna vodila, ampak vse želimo svojim otrokom najboljše in to tudi nas dela najboljše in edinstvene.