Kdaj načrtovati drugega otroka?

8 komentarjev

  1. Avatar Niki pravi:

    Vav, zelo lep članek, zanimiv.
    Sama pa lahko dodam svojo zgodbo. Moji punci imata sicer 23 mesecev razlike, vendar nisem imela do sedaj nobenega pdobnega problema. Bolj opažam sedaj, ko je starejša stara 3,5 in mlajša 1,5 (približno), in sedaj jemljeta trmo ena od druge. Sedaj bi obe mamino pozornost (pač, samo mama; tega ko sta pri očetu ne počneta tako očitno, z očetom so tudi sprehodi neproblematični, ampak pri mami bi se obe nesli).
    Mogoče sem imela srečko, ker je bila prva hči zelo dovzetna za kahlico in je od 18 meseca naprej čista. Niti ob prihodu nove članice niso tukaj nastali problemi.
    Je pa res, da je potrebna velika mera potrpežljivosti in ljubezni. Predvsem pa organiziranost mame.
    Sama nisem imela tudi ne problema z igračami, ker pri hiši še ni bilo majhnih igrač. Pravzaprav z ničemer nisem imela problema, ker po domače rečeno nisem komplicirala. Na morju smo bile en mesec, pa ni da ni stvari ki sta jo dali v usta, polžki, kamenčki, zamaški itd., predvsem mlajša. Ampak nikoli nisem “zganjala” panike, saj je vedno vse izplunila, izkašljala ali kakorkoli.
    Še enkrat bi imela takšno razliko v letih, samo s to razliko, da bi imela sedaj obe v vrtcu. Starejša hči je bila z mano doma od 19 meseca in sedaj do skoraj 3 leta, oziroma do dopolnjenega 11 meseca mlajše.
    Čudovito je!
    Pa kar pogumno naprej!

  2. Avatar marko pravi:

    Tema je zelo zanimiva, ampak mislim da nikoli ne veš kaj je boljše majhna ali velika razlika v starosti. Mislim, da ko otroci malo odrastejo, je ta razlika manj naporan.
    Zanimivo razmišljanje v članku.

  3. Avatar Katja H. pravi:

    Zanimiva tema…
    sama sem trenutno v veselem pričakovanju tudi v drugo. Imam sinčka, ki je nekaj dni nazaj dopolnil 3 leta….je moj zaklad in si ne predstavljam življenja brez njega…kakor nedvomno vsak starš čuti do svojega otroka…glede tega kdaj imeti drugega otroka pa je res težko reči..vsak po svoje-jaz pravim…se pa osebno srečujem z ljudmi, ki pravijo, da je bolje imeti otroke z manjšo razliko v letih…res je, da je prva leta bolj naporno-toda kasneje zagotovo postane lažje…sama imam sestro 20 mesecev mlajšo in sva zelo povezani med seboj…dobro se razumeva že od samega začetka in si stojiva ob strani….zaupava si vse…med tem, ko moj partner-ki ima 13 let starejšo polsestro se z njo redko vidita….večje so razlike-večje so generacijske luknje…sama sem včasih bila mnenja, da bi raje imela večjo razliko med mojimi otroci-danes pa sem trdnega mnenja, da je bolje manjša razlika med sorojenci….

  4. Avatar Anja Bevc pravi:

    Hvala za komentarje iz katerih sem potegnila bistvo. Torej je bistven pomen organizacije staršev in značaj otrok. Skratka prej ali slej napor zamenja neizmerna sreča, ki jo izžareva medsebojna ljubezen med otrokoma. Pravijo, da so pri majhni razliki večji prijatelji … vedno bolj opažam, da to resnično drži
    .

  5. Avatar Sonja S pravi:

    Tudi iz moje strani pohvala članku! Kar sE pa razlik tiče…jaz imam tudi 3 leta razlike…mi je bilo super in sedaj, ko je mali že star dobri 2 leti, sta z starejšim 5,5 letnikom prava zaveznika, prijatelja in se neizmerno zabavata skupaj…tako, da PRAVI ČAS JE; KO SE ZA TO ODLOČITA OČKA IN MAMICA 😀

  6. Avatar Anja Bevc pravi:

    Hvala. Tudi sama se pridružujem mnenju, da je najboljši čas, ko se za to odločita mamica in očka. Začetne skrbi slej kot prej premaga pogled na neizmerno ljubezen med otrokoma.

  7. Avatar Blanka pravi:

    Moja dva sta rojena 18 mesecev narazen in že od začetka se mi zdi popolno. Res pridejo obdobja, ko je fizično precej naporno, viroze so se vrstile ena za drugo, ampak vse se da početi z dvema otrokoma hkrati. Ovira je edino lenoba! Kot prvo se je pa treba odločiti, da se svojima otrokoma posvetiš in ju postaviš na prvo mesto. Če ti ni težko si vzeti časa za oba, je prav vseeno kakšna je starostna razlika. V maminem naročju je hkrati prostor za dojenčka, ki se doji, in za malčka, kateremu bere knjigo. Če prisluhneš otroku, ki ne more zaspati sam – v vsaki postelji je prostor za mamo in dva majhna otročka. Starejši otrok se že od začetka nauči paziti na dojenčka. Naša sta se zaigrala med seboj, ko je bila mlajša stara 10 mesecev in nikoli ni bil problem ju pustiti za minuto sama v prostoru. Poznam kar nekaj primerov, ko je razlika med otrokoma več kot 3 leta, pa ju ne upajo pustiti samih skupaj niti za trenutek, ker starejši nima nobenega občutka z dojenčkom. Naš je bil vedno vključen v skrb za dojenčka, zato je z njo vedno previdno delal. Kot je videl, da delam jaz. Seveda je težje 20 mesečnika za vsako previjanje postavljati poleg mize, mu dati možnost da sodeluje in se med previjanjem ukvarjati še z njim – od raznih pesmic, ugank do “pomoči” z dojenčkom. Lažje je večjega otroka odriniti in narediti v miru, a trud se hitro obrestuje. Rezultat sta tesno povezana otroka, ki pazita drug na drugega in tudi v poznejših letih lahko vedno računata na brata/sestro, enak primer sva namreč midve s sestro. In zato, da svojim otrokom podarim to, kar sem imela jaz, sem pripravljena narediti še veliko več kot oba skupaj nositi par 100 metrov, ker je nekdo lačen, drug pa slabe volje.
    Seveda pa vsakemu svoje. Kakor se starša odločita, tako je najbolj prav.

  8. Avatar Anja Bevc pravi:

    Hvala za komentar. Torej je vse odvisno od pozitivne energije, ki jo nosi mati in od dobrega počutja matere. Članek je nastal slabo leto nazaj. V tem času sem to spoznala tudi sama. Navezanost med otrokoma pa je tudi resnično poplačan trud. Ko sta dva otroka zavezniška, in ko se imata tako zelo rada, potem mati pozabi na ves napor 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.