Zdravstveno zavarovanje – zakaj ga plačujem?
Današnji prispevek o sistemu zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji bo pisan z lastnega vidika nezaposlene “študentske delavke”, ki ima v zadnjem času več opravka z zdravniki in specialisti, kot bi si tega želela. Brez panike, ne bo govora o potrebnih zdravstvenih reformah, politiki in proračunskemu primanjkljaju, ki ga je očitno najlažje prevaliti na najšibkejše. Sprašujem se le, zakaj oziroma čemu? Pa začnimo.
Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Kot vsak študent po dopolnjenem 26.letu starosti, sem se morala tudi jaz “prostovoljno” vključiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako sem kot pridna čebelica odtavala na izpostavo ZZZS na Miklošičevi ulici v Ljubljani (seveda v sredo, saj takrat delajo tudi popoldne in ni gneče) in s pomočjo gospe na okencu izpolnila primerni obrazec. Ko sva zaključili, mi je še povedala, da bom vsak mesec prejela položnico za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo moram pač plačati in je to to. In to je bilo to, vsaj kar se tiče obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Dobro je vedeti, kar verjetno že veste, da obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ne krije zdravstvenih storitev v celoti in je za nekatere storitve oziroma zdravila potrebno doplačilo.(Storitve, ki jih krije, imate navedene na tem spletnem naslovu, saj se mi naštevanje res ne zdi smiselno.) Prav tako je dobro vedeti, da je sklenitev obveznega zdravstvenega zavarovanja predpogoj za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Torej, če določenih zdravstvenih storitev ne želite doplačevati sproti, je potrebno skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. In tu pridejo na vrsto številčne zavarovalnice. Sama sem izbrala “najcenejšo” in tisto, ki mi je omogočala sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja preko spleta. Par klikov in že ste dopolnilno zavarovani, v primeru rednih plačil, seveda.
Če se gremo malo seštevanja (to v računovodstvu radi počnemo), me na mesec obvezno zdravstveno zavarovanje stane okoli 22 EUR, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa še dobrih 26 EUR. In že smo pri 50 EUR/mesec oziroma 600 EUR/leto. In, ja, v mojem proračunu se ta znesek pozna. Vse lepo in prav, boste rekli, zdravje je pa ja na prvem mestu. Res je. Ampak poglejmo, kaj dobim za teh 600 EUR/leto.
Čakalne dobe in samoplačniško zdravljenje
Res je, to sem zaenkrat dobila za 600 EUR/leto. Po obisku pri osebnem zdravniku, ki te na kratko obdela v parih minutah, dejansko ugotovi, da nekaj ni v redu in na hitro napiše napotnico za k specialistu. Sledi čakanje. Konkretno za specialistični pregled ščitnice okoli pol leta.
Če ste vsaj malce podobno “zvezani” kot jaz, se vam bo pol leta pred postavitvijo uradne diagnoze, kljub dejstvu, da z vami nekaj ni v redu, zdelo preveč. In posledično se boste naročili za samoplačniški pregled že čez en teden pri istem zdravniku, ki bi vas pregledal čez pol leta. Seveda boste za samoplačniški pregled odšteli povsem enako, kot če bi bili brez obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V konkretnem primeru, okroglih 100 EUR. Glede na izkušnje pa je prav tako seveda treba v celoti plačati zdravila, ki vam jih pri samoplačniškem pregledu zdravnik predpiše. Ste pa lahko prepričani, da bo v primeru samoplačniškega pregleda tudi odnos zdravnika do vas dosti boljši. Začuda!
Zato se sprašujem, čemu.
Zdravstveno zavarovanje – potrebno, a neurejeno
Ne me narobe razumeti, seveda se strinjam, da je zdravstveno zavarovanje potrebno, moti me le njegova izvedba v praksi. Zdravstveno zavarovanje pride še kako prav, še posebej v primeru poškodb ali bolezni, ki resno ogrožajo življenje posameznika. Kot sem že omenila, osnovna ideja koncepta je super, le izvedba šepa. Kot marsikaj pri nas.
Prilagam še povezavo, kjer lahko preverite stanje vašega zdravstvenega zavarovanja: Ali sem zavarovan?
Odlično napisano, predvsem pa dobro izpostavljeno žalostno dejstvo. Ne spremljam redno dogajanja na našem političnem “tržišču”, vendar, a nisem nekje ujela možnost ukinitve obveznega zdravstvenega zavarovanja ali je bilo govora o dodatnem? Hm, ne vem. Vsekakor se strinjam, da bi bilo treba na tem področju nekaj korenitega spremeniti.
Kolikor vem, razmišljajo o združitvi obveznega in dopolnilnega zavarovanja na način da bi vse prišlo pod ZZZS. Na tak način bi izrinili zavarovalnice in na hitro malce napolnili zdravstveno blagajno. Za uporabnike se pa ne bo kaj dosti spremenilo. Če ima kdo kakšne drugačne informacije naj me popravi :).
“Zdravstveno zavarovanje – zakaj ga plačujem?” – to se tudi jaz sprašujem že dolgo. Zanimivo je, kako še pred nekaj desetletji ljudje niso rabili nikakršnih zavarovanj, danes pa kaj vse sploh ni možno zavarovati! Po mojem mnenju le umetno ustvarjena potreba po zavarovanju vsega mogočega. Vse je samo marketing, kot vse drugo. Se strinjam z avtorico članka, kaj dejansko dobiš za sploh ne majhno vsoto, ki jo letno plačuješ za zdr. zavarovanje. Iz konkretnega primera: dobim vstop v javno zobozdravstveno ordinacijo, brezplačno anestezijo, omejen čas, ki je zobozdravniku na voljo, da te “poštima” in konstanten pogled na uro, v smislu koliko časa ima še na voljo za tebe, preden te “mora” odsloviti, in to je to. Če želim škodljivo neestetsko amalgamsko zalivko, jo seveda dobim brezplačno, če želim estetsko, vendar zelo krhko belo zalivko, jo moram doplačati! In tako lahko ob vsakem obisku, poleg tega da moram imeti vsa možna zavarovanja, še dodatno plačujem popolnoma zanič plombe. Tako to deluje, ja. Korenito bo treba spremeniti vse, tako zdravstvo kot še marsikaj drugega.
Res je, Valentina. To sem želela povedati v prispevku. Kljub temu, da so nekateri užaljeni ker češ da še nisem bila resno bolna da take pišem. Nisem bila, priznam…sem pa tudi prepričana, da bi marsikakšno resno bolezen lahko preprečilli ali vsaj omejili s krajšimi čakalnimi dobami itd. Spomnim se tudi zgodbe ubogega dečka, nedolgo nazaj, ki mu slovensko zdravstvo pač ni priznalo pravice do operacije in so jo morali starši s pomočjo donacij kriti sami…
Žal ljudje vse preveč odgovornosti prelagamo na druge, češ, saj me bo nekdo drug osrečil, nekdo drug pozdravil, nekdo drug vodil v življenju … Samo mi smo v prvi vrsti odgovorni zase, in moram reči (in vem, da bi se veliko ljudi strinjalo z mano) in tudi veliko sem že brala o tem, da niti medicini niti farmaciji ni do tega, da so ljudje zdravi, oni enostavno služijo na bolnih! Ljudje pa se od vsega najbolj bojimo izgube zdravja, zato nas seveda manipulirajo s takimi: “plačaj veliko, če ti je zdravje kaj pomembno”.
Ja, takih in drugačnih zgodb je veliko, na koncu se vprašaš, kje jim je sploh etika, in ali ni vse skupaj samo en velik biznis.
Drugače pa, telo je izjemen “stroj”, v veliko primerih ne potrebuje nobenih kemičnih zdravil, da bi se pozdravilo. To je zmožno samo ali pa s pomočjo naravnih zdravil. Doživela sem to, zato si upam to 100% trditi. Dokaz pa je tudi “placebo” zdravilo.
Se popolnoma strinjam :).
B.P. pohvala za napisan članek! Z vsemi nepotrebnimi in hkrati kao obveznimi stroški, ki pravzaprav le krijejo luknje v ritih pohlepnežev, sami sebi delamo škodo – dobronamerno, da ne bo pomote … In zavarovanja, niso nič manj in nič več, kot le vrtanje druge in tretje luknje, poleg … prve :/ Od kje jim še prostor? 🙁 za vse te …….. luknje, brez dna 😀
😀 Se bojim da bodo prostore za luknje vedno našli… In seveda jih bodo znali na hitro prekriti z listjem-povečanjem prispevkov. Seveda pa listje še nikomur ni preprečilo padca na trdna tla… Uf, kakšne globoke imam danes 😀
Odličen prispevek. Menim, da nas je kar nekaj enakega mnenja in opažanj.
Hvala :).
Cene dopolnilnega zavarovanja pa še kar rastejo in rastejo. Za 2 študenta “brez statusa” slednji znašajo skupaj že preko 100€ kar je absurd.