Voda: količina (po)pitja
Voda: količina (po)pitja: 100 ljudi, 100 čudi. Glede nje obstajajo vsaj tri teorije na … enega človeka. Torej, 100 ljudi, 300 čudi, minimalno.
Ena izmed teorij je, da je življenje nastalo v vodni raztopini soli in za organizme, ki smo prišli na kopno, velja prepričanje, da smo za svoje delovanje celic vzeli “privatno morje” s seboj. Kaj točno bi naj to pomenilo? Morda to, da voda v človeškem organizmu nastopa v obliki vodnih raztopin soli in vsebuje minerale, ione, proteine, sladkorje … kjer predstavlja približno ¾ celotne telesne mase, podobno kot pokriva približno ¾ površine Zemlje?
Voda kot edina do sedaj poznana materija neprestano kroži tako v atmosferi kot v živih bitjih. Predstavlja nekakšen multipraktik, saj igra večje število različnih vlog, ki vplivajo na strukturo in lastnosti vseh bioloških molekul. Njena vsebnost se razlikuje in spreminja med posamezniki, sorazmerno z dejavniki okolja: telesna aktivnost, življenjsko obdobje, temperatura, vlažnost zraka … Kljub temu, da smo si ljudje enaki, je vsak posameznik celota zase in kot takšen je edinstven in neponovljiv, kar ustvarja razlike med enakimi. Ne glede na vse pa vsi, brez izjem, za normalno delovanje potrebujemo zadostne količine tekočine v obliki navadne pitne vode.
Bilanca vode v organizmu
Za vzdrževanje dinamičnega ravnovesja organizma je izredno pomemben ODNOS MED VNOSOM IN IZGUBO VODE = BILANCA. Kadar je vnos enak izgubi, govorimo o ničelni bilanci. Poleg nje sta poznani še:
- negativna bilanca, ki pomeni, da je vnos vode manjši od njenih izgub. Zanimivo, ne glede na to ali vodo pijemo ali ne, jo vseskozi izgubljamo: z dihanjem, znojenjem, uriniranjem, odvajanjem …
- pozitivna bilanca, ki pomeni, da je vnos vode večji od njenih izgub. V tej “bilanci” je človek na “odlični poti”, da se znajde v zelo slabem stanju, pa nekako sploh ne bo vedel, zakaj.
Voda: količina (po)pitja
Glede na dejstvo, da vodo stalno nehote izločamo iz organizma, je potrebno njen primanjkljaj zavestno nadomestiti. Izgubljanje vode (pri fizioloških pogojih) na grobo rečeno poteka:
- preko urina (okoli 1500 ml/dan);
- preko blata (okoli 200 ml/dan);
- z izhlapevanjem skozi kožo in z dihanjem (okoli 800 ml/dan).
Če so izgube v omenjenem primeru okoli 2 litra na dan in če odštejemo dejstvo, da v organizmu voda tudi sama nastaja preko različnih reakcij (okoli 300 – 500 ml/dan), to pomeni, da je vnos vode za vzdrževanje ničelne bilance okoli 1500 ml/dan.
Žeja
Glavni dražljaj za vnos vode se sproži preko kaskade različnih reakcij in se imenuje, nič težkega sluteč, žeja. V sodobnem svetu in trenutnem času z osiromašeno hrano, ki jo narekujejo polne trgovinske police praškov in konzerv, pa se dogaja, da se prevečkrat zamenjuje občutek žeje za občutek lakote! Na takšen način se lahko človek dvakratno hrani: ko je lačen in ko je žejen. To pa dolgoročno niti pod razno ni priporočljivo, saj se ustvarjajo odlični pogoji za manifestacijo takšnih in drugačnih posledic …
Kadar boli glava, ne takoj vzeti protibolečinske tablete, ki dodatno bremeni ledvice in pripraviti kakšen prigrizek, ker … mogoče ste pa samo žejni? Mogoče …
Zanimiv prispevek. Verjetno to velja za odrasle. Kako pa je potem za otroke? Po moje za dveletnega otroka ni moč pričakovati, da se nalije z litrom in pol vode 😀
🙂 Pa res ja, zgornje trditve veljajo za vse odrasle (otroke 😀 )…
Dveleti staro bitjece potrebuje (pri normalnih pogojih) cca 45 % manj, kot odrasli: se pravi cca 800 ml tekočine v obliki navadne pitne vode na dan.
Kot zanimivost: majhni otroci znajo lažje prisluhniti sami sebi in posledično bolje ločijo občutek med žejo in lakoto, ampak to težje izrazijo … in ko otrok reče, da je žejen, lahko to nakazuje že na blago obliko dehidracije, zato je priporočljivo, da se ljudi, že kot majhna bitja, navaja na pitje vode (da je, npr. kozarec vode, na dosegu rok in ust, pri vsakem obroku) 😉
Veliko ljudi se ne zaveda pomena pitja vode. Vode, ne pa raznih Coca Col in sokov sladkanih do onemoglosti. Predvsem je voda ključna za prebavo. Sama sem imela “problem” ne-zavedanja žeje če to sploh obstaja. Zanimivo kako ta občutek pridobiš nazaj šele z zadostnim pitjem :). Fajn prispevek!
B.P. se strinjam. Mojega dragega že 5 let prepričujem, da sok/pivo nista enaka vodi!! Misija nemogoče se mi zdi…. ker dobim nazaj, pa saj sem pil… sok… ahhhhhh no, imava kompromis da spije vsaj 3 deci vode na dan, ostalo so pač sokovi…. ne moreš ”janezka” naučiti v enem dnevu druge logike, kot so ga pa učili celo življenje… sok, na sok…. pivo ima pa itak vodo v sebi, a ne? 😉
B.P.: kot si se izrazila “ne-zavedanje žeje”, ja to, “obstaja” … in lahko privede do ne-ločevanja občutkov med lakoto in žejo: ješ, ko si lačen in ješ, ko si žejen, kar pa zaštrika celotno prebavo 😀 Me veseli, da so tvoji občutki vse bolj prepoznavni 😉
Irena: 3 dcl je boljše kot 0 hektolitrov, recimo. Pivo in sok in vino in mleko in…….imajo vodo v sebi, drži. Pa vseeno vode za organizem ne more nadomestiti nobena druga tekočina, kot voda sama, brez primesi arom, aditivov, barvil, cukra, masti ali/in alkohola 😉 Bravo za vztrajnost pri prepričevanju in kar tako naprej (“teženje” je tudi lahko znak ljubezni, ki se lahko preobrne v “hvaležnost”) 🙂