Za doma(če) je vse dobro
Se vam je že kdaj ponesrečilo kosilo in ste ob tem rekli, da bo za domače dobro ali pa sladica ni bila najlepša in ste skomignili, ter si mislili da ni pomembno, saj ne bo za goste? Razvlečena trenirka in majica z luknjico nista najlepši, a za doma sta tako udobni. Pa saj nas nihče ne vidi. Ko smo doma, se nam včasih ne ljubi niti počesati, saj nas je partner vajen že v vseh mogočih frizurah.
Tudi vi ne zavijate daril za družinske člane? Ali pa otrokom kar v trgovini ob nakupu rečete, da je to za darilo? Brez presenečenj, ovojnega papirja, velikih besed voščila? Morda celo rečete, naj si sami izberejo darilo. Tako vsaj ni treba preveč razmišljati.
Ko se odpravimo na slavje, običajno že precej časa vnaprej razmišljamo o darilu, si morda kupimo novo obleko in posebej za to priložnost obiščemo frizerja. Za ljudi, ki jih mogoče vidimo enkrat na mesec ali pa še to ne. So nam torej bolj pomembni od naših domačih? Strinjam se, da je pomembno, da smo pred najbližjimi lahko povsem sproščeni, takšni kot smo. Da smo lahko brez predsodkov, povsem naravni. Da se ni treba truditi in paziti na vsako besedo. Pa vendar. Za druge smo se pripravljeni urejati, si vzeti čas za izbiranje darila, ter ga celo nesemo zavit k strokovnjakom. Za domače pa je dobro darilo v darilni vrečki ali pa še to ne?
Velikokrat slišimo, da si s partnerjem ne kupujeta daril, ker ničesar ne potrebujeta. Pa oni drugi, za katere kupujete darila, to resnično potrebujejo ali so podarjena iz drugačnih razlogov? Mar niso naši najbližji tisti, ki si zaslužijo najbolj skrbno izbrano darilo? Ki si zaslužijo našo najlepšo različico? Tudi vi nosite doma nogavice z luknjami? Večkrat za doma oblečemo hlače, ki nam niso najbolj prav ali imajo morda kakšno napako, tiste boljše pa hranimo, če kdo pride. Ni mar naš partner bolj pomemben od obiskov? Seveda ne bomo oblekli nove bele majice za kuhanje paradižnikove omake in bomo v udobju doma nadeli mehke hlače. A za večer v dvoje, čeprav doma na kavču, pa bi lahko izbrali boljši kos garderobe. Za partnerja. Kar tako, na navaden delovni dan. Saj se še spomnite, ko ste se urejali za večerni zmenek z njim, kajne? Najbolj skrbno ste se uredili, dolgo izbirali primerno oblačilo in s krtačo v roki preživeli celo večnost v kopalnici. Le zanj. Zakaj si ne bi zaslužil vaše najlepše različice vsak dan?
“Danes ne bomo nič posebnega kuhali, saj bomo sami domači,” so besede, ki ste jih zagotovo že slišali. A za obiske pa bi se bolj potrudili in bi skuhali kaj bolj posebnega? Najbrž bi na mizi čakali tudi tisti boljši krožniki in kozarci. Zakaj? Ravno domači so tisti, ki si zaslužijo največ in najbolj izbrane jedi. Gostje pridejo in odidejo in jih mogoče nekaj mesecev ne bomo videli. Zakaj nam je torej njihovo mnenje tako pomembno? Zakaj smo se pripravljeni za njih bolj potruditi kot za naše domače?
Večkrat slišimo, da domači česa ne bodo zamerili, da bodo že razumeli. Tega, da se za druge bolj potrudimo, kot za domače, morda res ne bodo zamerili, a dejstvo, da smo se za nekoga drugega pripravljeni bolj urediti ali nameniti več časa za priprave, ostaja. Najbrž vam res ne bodo naglas povedali, da so užaljeni ali morda zapostavljeni, ni pa nujno, da se tako ne bodo počutili. In zakaj vam tega ne bodo povedali? Ker vas nočejo užaliti in prizadeti in ker jim veliko pomenite. In ravno zaradi slednjega, za domače ni vse dobro. Ravno zanje je dobro le najboljše.
In nenazadnje – zakaj ne bi privoščili sebi? Kolikokrat se uredimo le zase? Praviloma se urejamo zaradi drugih. Ker damo (pre)več na mnenje okolice. A življenje je tako zelo minljivo in čas tako hitro teče. Nikoli ne vemo, kdaj bomo pojedli zadnji košček čokolade in ali bomo dočakali tisti pomemben dogodek, za katerega hranimo najboljši kos garderobe. Zato si privoščimo zdaj. Uredimo se – kar tako. Na čisto običajen dan si nadenimo biserne uhane, privoščimo si piškote, ki jih hranimo za morebitne obiske, pijmo iz kristalnih kozarcev in dajmo domačim vedeti, da so za nas najbolj pomembni. Morda jim že jutri tega ne bomo mogli več pokazati.