Sveta jama
Podzemni biseri Brega
Majhna, vendar ima vse, kar imajo velike na Matičnem Krasu
Sveta jama je edina urejena za obiskovalce na Kraškem robu. Sicer je majhna, saj ima le 231 m dolge in 44 m globoke rove, vendar je v njih moči videti vse značilnosti podzemlja Matičnega Krasa. Poleg tega je edina v naši državi, ki služi kot cerkev.
Njen vhod se nahaja v udornici ob planinski transverzali, okoli 300 m od Socerbskega gradu. Da smo v božjem hramu, nas opozarjajo v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Od oltarja, ki je bil v slogu 17. stoletja opremljen s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu leto po drugi svetovni vojni ostale le stopnice, položene na kapnike. Takrat je bil za več kot štiri desetletja prekinjen večstoleten običaj procesij vsakega 24. maja, na dan svetega Socerba; mladeniča, ki naj bi se pred preganjalci zatekel v podzemlje za skoraj dve leti. Iz tega obdobja naj bi bila tudi sigova ponvica s čudodelno vodo, ki se nahaja za kapniškim stebrom.
Jama naj bi bila obiskovana že v starejši železni dobi. Tržaški arheolog je za to našel dokaz v na steno pred vhodom vklesani hiši značilni za to obdobje. Arhivske raziskave Clare Ferlatti spodbijajo to domnevo. Je emblem tržaškega jamarskega društva Club turisti triestini, ki je vklesan tudi na stopnišču pred grajskim vhodom.
Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do ostankov vinske kleti. Urediti jo je dal grof Petač. Ker se ni spodobilo tako skruniti svetega kraja, ga je bog kaznoval. Vino se mu je skisalo, piše Valvazor. Na ta poseg spominjajo le še vrata in klini za obešanje oljenk. S stropa visi gozdiček kapniških špagetkov, ki izraščajo iz odbitih korenastih stalaktitov. Ljudje so domnevali, da lahko kapnik iz jame, v kateri je prebival svetnik, obvaruje hišo pred strelo. Zato v enem prvih vodniku po jami, objavljenem pred 104 leti, prosijo, da si ne »..vsak po svoji volji sam zbija kapnike.«. Raziskovalci so se od tu spustili skozi zasigan podor še 20 m nižje, kjer so naleteli na potok. Steka se v izvire v Dolini. Voda segreva zrak, katerega temperature pozimi pade pod zmrzišče, saj je ta kraška votlina po obliki hladnica. Na stropu, nad rešetkami vhodnih vrat, se stikata hladni in topel zrak. Kondenzirana vlaga raztaplja kamnino.
Spust vanjo in odkrivanje okolice, kot je bližnja delana vrtača in kraško polje pri Kastelcu, je vključeno v program naravoslovnega dneva izpostave Dnevnega centra Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki se ga letno udeleži okoli 2000 učencev in dijakov.