“Kaj pa ti veš, smrkavec!?”

Prideš v novo službo in kar vsi po vrsti ti zapovedujejo, pošiljajo te po kavo, prazniti moraš koš, dajejo ti dodatne zadolžitve.

Zato, ker si najmlajši. Najmlajši po letih ali po stažu na firmi.

Novinec si, ki se mora še marsičesa priučiti, ki se mora vključiti, prikupiti, vpeljati. Pa ne le v službi. Povsod se najdejo starejši, ki mladim tako radi očitajo, da še niso v življenju ničesar doživeli, izkusili, se naučili …
Že dejstvo, da je nekdo mlad, ima pogosto negativen predznak. Zaradi starosti je marsikdo označen za neveščega, nesposobnega, neizkušenega … Ampak, kdaj točno, bi si lahko mlad človek pridobil vse izkušnje in znanje, kot jih ima nekdo, ki je generacijo ali dve starejši od njega? Še toliko vsega ga čaka v življenju. Občutek imam, da bi morali mladi nujno trpeti, ker so tudi starejši nekoč trpeli. Kako že? Res je, da so živeli v nekih drugih časih, da morda ni bilo toliko pripomočkov, ki bi olajšali fizični napor, so pa bile stvari, ki so bile v tistih časih boljše in lažje, kot so sedaj za mladino. Pa se ne bom spuščala v premlevanje in primerjanje tega, kar je bilo nekoč lažje ali težje, kot je sedaj.

Kakšen zgled si?

Nihče si ni izbral sam obdobja, v katerem se bo rodil. Nihče ni kriv, da je že star ali, da je še mlad in na to ne moremo vplivati. K sreči. In zato ne moremo nekoga zmerjati s smrkavcem, ker ni nujno, da ta “smrkavec” ni bolj brihten, iznajdljiv ali izobražen, kot oseba, ki ga tako imenuje. Pa tudi če se ta “smrkavec” še ne znajde najbolje, da se mora še marsičesa naučiti in marsikaj doživeti, si zasluži spoštljiv odnos, tudi s strani starejših.

Ne razumem, kako lahko nekdo zahteva, da ga mladi spoštujejo, poslušajo in se od njega kaj naučijo, ko pa je njegov zgled ravno nasproten. Da novince oziroma mladino ponižuje, zaničuje in jih daje v nič. Morda je bil tudi sam kdaj takšen “smrkavec” in se sedaj, ko je starejši, želi tudi sam tako obnašati, kot so se nekoč do njega. Vsak je bil nekoč mlad, a kako hitro nekateri to pozabijo. Nemalokrat se zgodi celo, da je tisti, ki je do nedavnega veljal za smrkavca v službi, sedaj najbolj glasen, ukazovalen in strog do novinca.

“Kako sem trpel … naj zdaj tudi on to izkusi.”

Kako žalostno, da nekdo počne drugim ravno to, kar je sovražil, ko so drugi počeli to njemu. Koliko krat slišimo: “Kako sem trpel … naj zdaj tudi on to izkusi.” Resno? Tebi je bilo nekoč hudo, sedaj pa to privoščiš drugemu? Mar ne bi bilo lepo na svetu, če bi mu raje dal kakšen dober nasvet ali delil z njim spoznanje, do katerega te je pripeljalo tisto trpljenje? Res je, da se na napakah največ naučimo, a včasih se lahko naučimo kaj tudi na napakah drugih.

In tudi, kdo pravi, da če je nekdo mlad, še ni ničesar doživel? Ravno nasprotno. Če pravijo, da so otroci nekoč imeli brezskrbno otroštvo, je danes že veliko otrok in mladine, ki se srečujejo z velikimi izzivi življenja. Takšnimi in drugačnimi. Marsikdo mora prehitro odrasti, čeprav njegova letnica rojstva tega ne kaže. Zato je zelo nepremišljeno in nepravično nekoga soditi zgolj po starosti.

Dati priložnost

Človeka ne moremo soditi po tem, koliko je star. Sodimo lahko le po njegovih dejanjih. Predvsem pa moramo človeku dati priložnost, da nas prepriča. Če bomo dajali novincu vedno najzahtevnejša opravila in zadolžitve, ne bomo z njim nikoli zadovoljni, saj je zelo verjetno, da jih ne bo opravil tako dobro kot nekdo, ki te naloge opravlja že dlje časa. Dati mu moramo priložnost in čas, da se izkaže. Za to pa sta potrebni tudi potrpežljivost in postopnost. Če damo gosenici priložnost in dovolj časa, se lahko razvije v čudovitega metulja in poleti.