Sožalni verzi v slovo
Tudi smrt je del življenja. Zadnje dejanje, ko je življenjski krog sklenjen. Prav je, da se od pokojnika poslovimo, tako kot se spodobi. Ker je v takšnih primerih težko izraziti naše misli, so nam sožalni verzi lahko v pomoč. V sožalnem verzu bodo žalujoči našli tolažbo, upanje in moč.
1. Sožalni verz
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je…
2. Sožalni verz
Ni res, da je odšel(-a) – nikoli ne bo!
Ujet(-a) v naša srca, z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak spremljal(-a) v tišini.
3. Sožalni verz
Odgovorov na vprašanja večna ni,
spomin je tisto, kar živi.
4. Sožalni verz
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
5. Sožalni verz
Med nami ljubljen(-a) bil(-a) si iz vsega srca,
ljubljen(-a) bodi tudi tam, kjer zdaj je tvoj dom.
6. Sožalni verz
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina
te zbudila ni.
Ostala je praznina,
ki hudo boli.
7. Sožalni verz
Kruto je bilo in nepričakovano,
kot rezilo noža je zarezalo v srce,
ker odšel(-a) je v neznano …
V srcih je le bolečina in solze so v očeh …
8. Sožalni verz
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
9. Sožalni verz
Srce je omagalo, dih je zastal,
a na njega (njo) spomin bo večno ostal.
10. Sožalni verz
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi,
je le korak na poti k večnosti!
11. Sožalni verz
Iskreno izrekamo sožalje, a kaj – življenje teče dalje!
Bridkost prežene ti le čas, ko spet bo veder tvoj obraz.
12. Sožalni verz
Pojdem, ko pride moj maj.
Pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje zbrane
od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev …
Ne kličite me nazaj!
13. Sožalni verz
V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo,
da te nebo je vzelo, najdražji(-ja) in edini(-a)!
14. Sožalni verz
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu …
(Tone Pavček)
15. Sožalni verz
Zakaj usoda tako kruta je in tistega (tisto),
ki ste imeli najrajši ga (jo) vzela vam je,
poln(-a) smeha in elana, odšel(-la) je brez pozdrava.
Naj se ima tam gori lepo in naj ga (jo) angeli čuvajo!
16. Sožalni verz
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči,
le moja drobna lučka še brli.
(Svetlana Makarovič)
17. Sožalni verz
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
18. Sožalni verz
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;
Tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
(Simon Gregorčič)
19. Sožalni verz
Ne joči več. Obriši solze.
On je že onkraj groze in trpljenja.
Ne moti mu miru – ne joči več.
Najhujše breme, breme je življenja.
(Svetlana Makarovič)
20. Sožalni verz
Tiho, tiho, mi srce zaspi,
tam pod rušo, tam so tihi sni,
tam je mir, ki tu ga človek išče.
(K. H. Mocha)
