Slovenska imena mesecev: januar – prosinec
Prosinec ali januar je prvi mesec v letu. Tudi zanj, kot za ostale meseca, velja, da je obstajalo več različnih slovenskih poimenovanj meseca. Mislila sem, da je ime najbolj znanega poimenovanja – prosinec v povezavi z glagolom prositi. To pa drži le delno, saj je izraz prositi le en od možnih. Prosinec so namreč v preteklosti zapisovali na različne načine in jih zato povezovali z več različnimi pomeni. Martin iz Loke je v škofjeloškem zapisu iz leta 1466 prosinec zapisal kot Prosynicz, kar je v bistvu naš prosinec. Primož Trubar in Jurij Dalmatin sta uporabila izraz Prosimiz (prozimec), ki namiguje na zimo. Okoli leta 1680 je Matija Kastelec zapisal Prosseniz – prosenec. Anton Tomaž Linhart je leta 1791 uporabil v istem pomenu izraz posenz. Z obema je mišljen proseni kruh, ki so ga Slovenci v času od Božiča do svetih treh kraljev namesto pšeničnega dajali na mizo.
Izraz prositi sem našla v razlagi, v kateri je izraz prositi leta 1791 Linhart povezal z nemškim imenom za mesec Bittmond (prošnji mesec). Nakazoval naj bi povezo z običajem v tem času, ko največ fantov in deklet prosi zakonskega druga.
Veliko jezikoslovcev pa se ni strinjalo z nobenim zgornjim tolmačenjem imena prosinec. Edini so si, da ime prosinec izhaja iz glagola prosevati, ko sonce ob ponovno rastočem dnevu bolj proseva.
Ime, ki ga dandanašnji uporabljamo za prvi mesec v letu, pa je seveda januar. Ime januar je povzeto po rimskem bogu Janusu, ki je bil bog začetka in konca. Janus je imel dva obraza – z enim je gledal naprej, z drugim pa nazaj.
Januar je prvi mesec v našem koledarju, ki izhaja iz prenovljenega rimskega koledarja. Rimski koledar je najprej reformiral Julij Cezar, zato se je koledar imenoval po njem. Današnjo podobo mu je dal papež Gregor XIII, zato se koledar, ki ga večinoma uporabljamo v zahodnem svetu, imenuje gregorjanski.
