Sagres, Portugalska – narava
Kot sem že omenila v prvem prispevku, je narava okoli mesteca Sagres čudovita. Najbolj impresivni so klifi, ki pri rtu Sv. Vincenta dosegajo tudi 60 metrov, v samem Sagresu pa približno 30 metrov. Glavna kamnina, iz katere so klifi, je apnenec, ki velja za lahko topljivo kamnino. Kombinacija močnega vetra in valov je tako ustvarila čudovite oblike in veliko jam oziroma votlin v klifih. Določene jame so ves čas vidne in dostopne tudi z manjšim čolnom, določene pa so dostopne le s potapljanjem. Ena največjih je t.i. katedrala, ki se v notranjosti klifov izredno razširi, zlasti v višino. V njej se lahko vidi tudi marsikatero morsko žival (zlasti polži in morske vetrnice), tako da je res vredno truda (seveda moraš imeti za ogled jame dovolj visoko kvalifikacijo potapljanja).
Pri trdnjavi Sagres je votlina, ki sega približno 40 metrov globoko v klif in je predrla tudi vrh samega klifa. Ob hudih nevihtah, ki se razbesnijo zlasti pozimi, voda čez luknjo pred trdnjavo celo bruha. Glede na to, da so ti klifi visoki približno 30 metrov, lahko s tem vidimo, kako silo ima morje oziroma ocean.
Klifi izvirajo iz zgodnje krete, tj. približno 150 milijonov let. Med Sagresom in Salemo, ki je manjši ribiški kraj približno 17 kilometrov oddaljen od Sagresa, lahko vidimo tudi sledi dinozavrov. Te sledi so vidne le iz čolna, s kopnega se jih ne da videti zaradi nedostopnega terena. So pa zelo lepo vidne sledi, če veš, kje jih najti.;)
Sam Sagres je zelo priljubljen kraj za ornitologe (proučevalce ptic), tako ljubiteljske kot profesionalne. Sagres je zlasti znan kot kraj, kjer se ptice selivke ustavljajo, preden potujejo naprej proti toplejšim krajem. Tako je zlasti od avgusta do novembra možno videti veliko različnih vrst.
Kar nekaj vrst je seveda tudi stalnih na tem območju. Med kopenskimi vrstami so najbolj znane in pogoste sokol selec (Falco peregrins), mala droplja (Tetrax tetrax), puščavec (Monticola solitarius) in planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax). Kot zanimivost naj omenim še bele štorklje (Ciconia ciconia), ki so dobro znane tudi v Sloveniji, zlasti po tem, da gnezdijo na dimnikih. Štorklje drugače gnezdijo kar globoko na celinah, v Sagresu pa gnezdijo na klifih in manjših otokih v zalivih, kar je izredno redko za to vrsto.
Seveda najdemo tudi glodavce, plazilce – tako kuščarje kot kače, metulje in druge žuželke, ki pa niso tako priljubljeni kot ptice in morske živali. Na vrhu klifov lahko vidimo tudi kar nekaj »nenavadnih« rastlin. Rastline so namreč prilagojene na področje, kjer živijo. Na vrhu klifov je namreč pogosto močan veter, zaradi česar dreves ni, so le manjša grmičevja. Prav tako je pogosto suša, saj dežja na tem delu Portugalske ni prav veliko, zato imajo rastline pogosto debelejše liste, da dlje zadržijo vodo. Kar nekaj je endemitov (tj. rastlin, značilnih le za ta del sveta), ki niti nimajo slovenskih imen, tako da jih tokrat ne bom naštevala.
Seveda pa je na območju Sagresa tudi kar nekaj morskih živali. Na izletih s čolni se redko zgodi, da se ne bi videlo strmoglavcev (Morus bassanus) ter različnih vrst galebov. Prav tako lahko vidimo tri različne vrste cevonoscev, odvisno od letnega časa. Kraljica neba na morju je velika govnačka (Stercorarius skua), ki je plenilka in velikokrat krade ribe manjšim pticam.
Spomladi lahko v morju vidimo želve in sicer glavato kareto (Caretta caretta), ki je največja morska želva s trdim oklepom. Te želve so znane po tem, da prepotujejo velike razdalje. Redkeje lahko vidimo usnjačo (Dermochelys coriacea), ki je največja danes živeča želva in četrti najtežji danes živeči plazilec. V dolžino namreč merijo od 1,8 do 2,2 metra, tehtajo pa lahko do 700 kilogramov.
Spomladi te obale občasno obišče morski pes orjak (Cetorhinus maximus), ki je drugi največji morski pes (in s tem tudi riba) na svetu. Velik je od 6 do 8 metrov, prehranjuje pa se s planktonom. Ko se voda malo bolj segreje, lahko vidimo tudi navadno kladovnico (Sphyrna zygaena), ki ima čeljust oblikovano kot kladivo. Zraste do 5 metrov, je pa aktivni predator, vendar nenevaren človeku.
Dokaj pogosto lahko vidimo morski mesec (Mola mola), ki je najtežja riba kostnica na svetu. Povprečno tehta eno tono, lahko pa preseže 2 toni. Od plavuti do plavuti lahko zraste tudi do 3,3 metre. So zelo zanimive živali, ki jih lahko vidimo na površju, iz vode pa štrli le ena plavut.
Najbolj zanimive živali za turiste pa so delfini. Navadni delfin (Delphinus delphis) je prisoten skozi vse leto in se ga na izletu s čolni lahko vidi zelo pogosto. So sicer majhni (približno 2 metra), a so največkrat v velikih skupinah. Konec poletja, ko so z mladiči, lahko vidimo tudi nekaj sto delfinov skupaj.
Veliko pliskavko (Tursiops truncatus) se lahko prav tako vidi dokaj pogosto. Velike so tja do 4 metre, običajno se nahajajo tudi dokaj blizu obale. So izredno akrobatska vrsta, ki pogosto skače iz vode in jih je zmeraj veselje opazovati.
Progasti delfin (Stenella coeruleoalba) se sicer največkrat vidi malo dlje od obale, vendar je užitek toliko večji. Potujejo v večjih skupinah in so hitri. Med plavanjem ves čas skačejo iz vode, tako da je res lep prizor, ko jih opazuješ.
Dvakrat letno se v Sagresu lahko vidi tudi orke ali kite ubijalce (Orcinus orca). So največji predstavniki delfinov, saj samci lahko zrastejo do 9 metrov. Sagres prečkajo dvakrat letno na migracijski poti iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje in obratno, saj sledijo svojemu glavnemu plenu – tuni. Da vidiš orke v Sagresu, moraš imeti res veliko sreče, saj sta to le dva dneva na leto, pa še takrat mora biti vreme primerno za izlete s čolnom.
Občasno se lahko vidi tudi kakega kita, ki zaplava blizu Sagresa, vendar se to zgodi nekajkrat na mesec (največkrat ne več kot dvakrat). Prav tako je še nekaj drugih vrst delfinov, ki se jih lahko vidi ter seveda ogromno vrst rib in drugih predstavnikov morja. Za to se je potrebno potapljati, kar pa se jaz nisem, zato o tem več kot sem že ne bom pisala. V Sagresu sem res uživala in prepričana sem, da bi tudi vsak, ki si želi doživeti lepo potovanje, pa naj bo to z ogledi morskih živali ali pa kakem adrenalinskem športu.