Ideja za izlet: Pot zdravja in prijateljstva Parenzana

Sončni jesenski dnevi so kot nalašč za kakšen izlet na slovensko obalo! S sestro sva se podali po pešpoti iz Izole v Portorož (vse skupaj 7,3 km). S projektom ”Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva” je bila za kolesarjenje in rekreacijo obnovljena nekdanja železniška proga.

Ozkotirna železniška proga Parenzana (tudi Porečanka oz. Istrijanka) je med leti 1902 in 1935 obratovala med Trstom in Porečem. V dolžini 123 km je povezovala 33 istrskih mest na današnjem teritoriju treh dežel: Italije (13 km), Slovenije (32 km) in Hrvaške (78 km).

Leta 1935 je bila železnica ukinjena. Ob stoletnici njene otvoritve leta 2002 so začeli razpravljati o možnih projektih obnovitve Parenzane. S tem je nastal projekt kolesarske poti in pešpoti. Projekt je v naslednjih letih nekoliko zastaral in leta 2006 ponovno oživel. Do junija 2008 so revitalizirali 80 km trase. Za več informacij si lahko pogledate tudi naslednjo spletno stran.

Pot je primerna za vsakogar, je razgibana in ni prezahtevna. Zanimiva je tudi zato, ker je ob progi veliko počivališč (za rekreacijo ali samo za počitek), tako da si boste lahko oddahnili in ponekod dobili tudi zanimive informacije. Dolgčas vam ne bo!

Naju so ob poti pozdravljale še kokoši, goske, race, ovce…iz bližnje kmetije.

Pot zdravja in prijateljstva vodi skozi naselja, stara mesta, enkrat tik ob morju, drugič preko gričev med vinogradi in nasadi oljk.

Pogled na Izolo je bil prečudovit!

Pot je prav zaradi te raznolikosti še posebej zanimiva, največja atrakcija pa so seveda lepo urejeni tuneli. Na svoji poti sva šli skozi dva tunela, prvi je bil tunel Šalet v Jagodju.

Tunel je v celoti obzidan s klesanimi kamnitimi bloki lokalnega izvora in danes tudi lepo osvetljen. V času po propadu železniške proge je služil kot skladišče, vzgajališče gob, ipd.

Od tu sva se začeli spuščati proti Strunjanu.

Eden osnovnih ciljev projekta Parenzana je bila kolesarska steza, ki omogoča razvoj trajnostnega turizma in odkrivanje dediščine istrskih krajev. Obisk poti zdravja in prijateljstva hkrati obuja zgodovinski pomen takratne železniške proge.

Najbolje je, da sledite smerokazom kolesarske poti D-8. Če sledite tem smerokazom, ne morete zgrešiti, ves čas boste potovali po lepo urejeni poti.

Pot čez travnike in gozd naju je pripeljala do nasada kakijev.

Pri rondoju v Strunjanu je treba zaviti levo.

Sicer je vzdolž terase izkopanih 9 tunelov. Najdaljši je tunel Lucan (Valeta), dolg 544 m, med Strunjanom in Portorožem. Zgrajen je bil v letih 1900 – 1902, ko so bili ti kraji del Avstro-Ogrske monarhije. Skozi tunel se pride naravnost do sečoveljske ravnice, s čimer se izogne vožnji okoli rta, ki sega globoko v morje (vse do Pirana).

Veliko je bilo tudi organiziranih skupin kolesarjev, ki jih je vodil vodič. Na skrivaj sva malo poslušali, kaj jim je razlagal.

Ob prihodu iz tunela Valeta se po bregu navzdol, mimo Avditorija, spustite do Portoroža.

Kateri del poti boste ubrali, je povsem odvisno od vas. Midve sva se na pot podali peš iz Livad v Izoli do Portoroža (vse skupaj 7,3 km). Nazaj v Izolo sva se odpeljali z lokalnim avtobusom (1,80 €/osebo).

Bila je ideja kot nalašč za jesenski izlet, ker ni bilo preveč vroče, sonček pa je dodal piko na i. Sicer smo se po tej poti že večkrat sprehajali, prvič ko sem bila majhna punčka. Kar mi je ostalo v spominu je naslednje: izgubili smo se, padal je dež, bili smo mokri in utrujeni, sestrica pa se je bala iti skozi tunel in zato pustila dežnik sredi ceste. Takrat je bila pot slabše urejena in označena kot danes. Kakorkoli, nekako smo le prišli do konca in v Portorožu so naju potem v boljšo voljo spravili s pico. Tudi tokrat sva si na koncu privoščili ”nagrado” in sicer slastne tortice ob morju!