Najprej smo poznali le petunije z velikimi občutljivimi cvetovi, poznane kot “slovenke”. Toda vsako leto se pojavljajo nove sorte in križanci. Zadnjih 20 let so na tržišču hibridne petunije – surfinije. Surfinija je bila vzgojena na Japonskem kot najbolj bujno rastoča različica petunije. Ime surfinija torej uporabljamo za določene sorte visečih petunij. Najdaljša med petunijami se je v Evropi pojavila konec 20. stoletja.

Poleg surfinije se v Evropi pojavlja še približno 80 sort visečih petunij. Vsako podjetje, ki se ukvarja z vzgojo mladih rastlin, jih imenuje drugače. Surfinije so zelo priljubljene cvetoče balkonske rastline. Podobne so petunijam iz katerih so jih žlahtnitelji vzgojili, vendar se surfinije še bolj razraščajo in bolj bujno cvetijo. Odlikuje jih bujna rast in bogato cvetenje skozi vse leto. Samostojno ali v kombinaciji z drugimi rastlinami jih sadimo v balkonska korita, viseče košare in cvetlične posode. Zaradi svoje viseče rasti se najlepše obnesejo v obešankah ali na stebrih.

Surfinija je lahko zasajena kot lončnica ali v gredi, potrebuje pa veliko vode. Ob zadostni količini vode je namreč odporna na sončno pripeko. Ta čudovita roža z raznobarvnimi cvetovi je večinoma vzgajana kot enoletnica, ki jo po končanem cvetenju pozno jeseni zavržemo. Sodi med najhitreje rastoče in obilno cvetoče rastline. V razmeroma topli atmosferi traja njihovo cvetenje več mesecev.

V naših krajih je surfinija zadnja leta ena najpogostejših okenskih in balkonskih rastlin. Pred leti smo surfinije lahko občudovali skoraj na vsakem balkonu. Toda kdor se odloči za te bujne lepotice mora vedeti, da so zelo zahtevne za vzdrževanje. Razlog za izbiro drugih, manj zahtevnih balkonskih cvetlic, je pogosto prav strah pred neuspehom. Toda čeprav je mnogim ob prvih poskusih gojenja surfinij spodletelo, gojenje teh krasotic ob pravi izbiri in pravilni oskrbi ni tako zelo zahtevno. Našo skrb in trud bodo velikodušno poplačale z bujnim cvetenjem.

Surfinija je enoletna rastlina. Najdaljša na svetu je v eni sezoni v dolžino zrasla čez dva metra in pol.

Sorte surfinij

Surfinije se razlikujejo po barvi in velikosti cvetov. Poznamo jih v številnih barvnih tonih in odtenkih. Enostaven ali dvojen lijakast cvet je lahko moder, lila s temnejšo sredino, bel, vijoličast, rdeč, intenzivno lila ali nežno roza. Raznobarvnost cvetov skoraj nima meja.

Najbolj znane sorte surfinij so:

Sorto “Revolution” (Purple Mini Surfinia) boste prepoznali po izredno močni rasti in velikem številu manjših purpurnih cvetov.

Sorto “Shihi Purple” (Purple Surfinia) odlikujejo veliki vijoličasti cvetovi.

Sorta “White Surfinia” (Kesupite) ima velike bele cvetove s temno sredino. Njena prednost je, da dobro prenaša dež in veter. Najlepše se izkaže v kombinaciji z ostalimi sortami.

Sorta “Shihi Brilliant” ima svetlejše roza cvetove, vendar je barva nezanimiva in zato sorta umaknjena iz prodaje.

Nega in oskrba

Spomladi sicer lahko kupimo lepe sadike, ni pa to garancija za lepe rože, ki bi nas razveseljevale do pozne jeseni. Sredi poletja nas namesto pričakovanega razkošja cvetov  lahko presenetijo usihajoče rastline z malo cvetovi, golimi poganjki in redkimi bledimi listi. Rastlinam moramo znati prisluhniti in ustreči. Za zdrave, bujno rastoče surfinije je namreč treba marsikaj storiti.

Osnova za uspeh so prostorna korita, kakovosten substrat in zdrave, močne sadike. Surfinije bodo najbolje uspevale in najbolj bogato cvetele na južni strani, kjer je najbolj vroče, lepe pa bodo tudi v delni senci, čeprav bodo tukaj poganjki nekoliko daljši, cvetja pa bo manj. Nikakor pa te lepotice ne marajo, da po njih pada dež. Če bo velikocvetne sorte pral dež, nam neprijetno čiščenje lepljivih surfinij ne uide. Drobnocvetne sorte bolje prenašajo dež in veter, zato so tudi bolj primerne za saditev na grede. Če bomo rastline posadili na ustrezno lego, bomo imeli manj dela s čiščenjem odcvetelih cvetov.

Če želimo, da nam okrasijo balkone in okenske police s številnimi cvetovi, jih moramo zjutraj redno zalivati, dognojevati in čistiti. Surfinija bo hvaležna za sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Na ta način bomo zagotovili bujno cvetenje v živahnih barvah, spodbudili pravilen razvoj korenin, omejili bolezni in izboljšali odpornost rastlin in polepšali naš nasad.

Sajenje: Z nakupom ne hitimo. Šele takrat, ko jih lahko damo na prosto, pri zaupanja vrednem vrtnarju kupimo zdrave, vitalne rastline. Pri izbiri substrata pazimo, da ima dovolj hranil. Naj bo ustrezno zračen in naj ima pH 5 do 6,5. To je pomembno pri preprečevanju kloroze, saj rastline najlaže sprejemajo železo v nekoliko kislih tleh. Najbolje je, da kupimo zemljo, ki je namenjena posebej za surfinije. Surfinija se zelo razraste, zato moramo paziti na ustrezno število sadik v posodi. Priporočen čas sajenja je v aprilu, maju ali juniju.

Zalivanje: Surfinija potrebuje veliko zalivanja, vendar se izogibajte zalivanju čez dan ali proti večeru. Takrat so rastline močno razgrete, voda za zalivanje pa v večini primerov hladna. Zalivamo jih zjutraj, ko so rastline še hladne. Sprva jih zalivamo manj, v poletni vročini pa tudi večkrat dnevno. Vetrovno vreme izredno izsuši surfinije, zato moramo biti takrat posebej pozorni na zalivanje.

Gnojenje: Poleg veliko vode surfinija potrebuje tudi veliko dognojevanja. V vročih dneh, ko rastline vsak dan zalivamo, z vodo iz zemlje izpiramo za bogato cvetenje nujno potrebna hranila. Poleg drugih hranil potrebujejo veliko železa. Substrat založno pognojimo s počasi topnimi gnojili, pri katerih se bodo hranila raztapljala pet do šest mesecev. Dognojevati začnemo štiri do pet tednov po sajenju. Vsak teden od začetka pomladi do pozne jeseni, ob obilnem cvetenju poleti pa tudi dvakrat tedensko, ali celo vsak drugi dan,  jih dognojujemo s tekočim specialnim gnojilom za surfinije. Takšno gnojilo ima sestavo hranil in mikrohranil prilagojeno tem zahtevnim cvetlicam. Proti listni bledici ali klorozi je potrebno tudi dodajanje železa.

Razmnoževanje: Splošno razširjen način razmnoževanja surfinij je vegetativno razmnoževanje prek potaknjencev.

Bolezni in škodljivci

Surfinije so zelo razširjene, zaradi česar jih napadajo številne bolezni in škodljivci. Toda z rednim pregledovanjem boste hitro opazili pojav bolezni in škodljivcev in tako nadlogo odstranili in uživali v zdravih cvetovih svojih rož. Pozornost pri negi vam bodo surfinije vračale z bujnim cvetenjem in vaše balkone dobesedno oblekle v cvetove.

Siva plesen je zelo pogosta bolezen surfinij. Največ težav nam povzroča v deževnih letih. Pojavi se na odmrlih cvetovih, ki ne odpadejo, ampak se prilepijo na vlažne liste rastlin. V vlažnem vremenu, ko so ugodni pogoji za okužbo, lahko rastlina v celoti propade. Bolezen preprečimo z rednim odstranjevanjem odcvetelih delov rastlin. Ob napadu sive plesni pa moramo svoje surfinije poškropiti s primernim pripravkom.

Koreninska gniloba se bistveno pogosteje pojavlja, odkar rastline sadimo v šotnate substrate. Povezana je z oskrbo, predvsem zalivanjem. Vedno vlažen substrat je sicer osnova za dobro rast, vendar se prav zaradi preobilnega zalivanja in velike vlage okrog korenin lahko pojavi koreninska gniloba. Glivične okužbe koreninskega sistema največkrat povzročijo parazitske glive. Razvijejo se, kadar rastline rastejo v neustreznem substratu, ob prekomernem zalivanju ali v času prezimovanja. Bolezni sprva niti ne opazimo, saj običajno najprej pričnejo gniti drobne koreninice. Opazimo, da so novo zrasli listi manjši od prejšnjih in da se je rast praktično zaustavila. V nekaterih primerih steblo počrni in zgnije. Da bi preprečili koreninsko gnilobo, surfinije že ob presajanju zalijte s primernim fungicidom.

Pepelasta plesen pogosto napade surfinije. Listi postanejo na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Včasih je napad pepelaste plesni tako močan, da je cela rastlina videti kot bi bila posuta z belo moko. Za zatiranje te bolezni je škropljenje potrebno nekajkrat ponoviti.

Virusi se prenašajo prek zemlje z glistami in z različnimi insekti, med katerimi so najnevarnejše različne vrste listnih uši. Prav tako se prenašajo z vegetativnim razmnoževanjem prek potaknjencev, zato je treba posvetiti posebno pozornost izbiri in varovanju matične rastline.

Rastline so bolj dovzetne za napade škodljivcev, kadar jim rastne razmere ne ustrezajo najbolje. Na surfinijah se pojavljajo listne uši, pršice, tripsi in rastlinjakov ščitkar. Listne uši običajno pravočasno opazimo zaradi lepljivih listov in rastline poškropimo. Pršice, tripsi in rastlinjakov ščitkar nam povzročajo več preglavic. Listi zaradi izsesanosti dobijo motno bledo barvo. Če je za ukrepanje že prepozno, rastline ostanejo brez listov in cvetijo samo na koncu poganjkov.

Pomembno je redno odstranjevanje napadenih listov in cvetov.

Surfinije v kombinaciji

Kot večina drugih tudi surfinija lepo uspeva ob rastlinah, ki imajo podobne zahteve. Paziti pa moramo, da so sosede surfinij dovolj bujne rasti, sicer jih bodo le-te prerasle.