Sabotin – edinstvena gora Primorske (2)

Nadaljevanje iz prvega dela Sabotin – edinstvena gora Primorske (1).

Tokrat bom na kratko predstavil rastlinstvo in živalstvo Sabotina.

FLORA

Zaradi svoje lege je Sabotin podvržen tako vplivom Mediterana, kot tudi Alp. Posledično imamo na gori različne mikroklime, ki močno vplivajo na bogato pestrost rastlinstva. Seveda pa prevladuje submediteranska klima in flora. Po podatkih italijanske Gozdne straže, naj bi na Sabotinu bilo zabeleženih 609 vrst rastlin, kolikor je visoka gora.

Rastlinski svet bom na kratko predstavil po letnih časih.

Zima

Z botaničnega vidika ta letni čas ni prav tako dolgočasen kot bi si kdo mislil. To je idealen čas za občudovanje zimzelenega hrasta, ali črničja / črni hrast (Quercus ilex), ki je na Sabotinu avtohtona vrsta in uspeva do 500 m.n.v. Tu je lepo opazen še avstrijski črni bor, ter kar nekaj kritosemenk, ki pa cvetijo tudi sredi zime.

Pomlad

Pomlad se na Sabotinu začne ponavadi že februarja, marca že občudujemo gorske kosmatince, aprila pa je že prava paša za oči zaradi različnega cvetja. Meseca maja se  bohotijo kranjske lilije, ilirske in travnolistne perunike, jesenčki, škržolice, grobeljniki, itd. Konec maja pa je čas za brstično lilijo.

Poletje

Poleti je barvitost travnikov močno odvisna od suše, vendar kar nekaj cvetlic lepo uspeva tudi v sušnem obdobju, kar še posebej velja za bodoglavca, ametitasto možino, bodečo nežo,…Poletje se tu rado zavleče v oktober.

Jesen

Jesen je na Sabotinu v znamenju ruja, katerega listi se odenejo v rdeče barve. Vsepovsod cveti gorska nebina, ki s cvetenjem lahko vztraja tudi do konca novembra, našel pa sem jo tudi v začetku decembra. Pogostokrat pa se zgodi, da konec oktobra/začetek novembra ponovno začneta cveteti jesenček in šmarna hrušica, kar je ena od posebnosti na naši gori.

Opozorilo: veliko rastlin je zavarovanih in jih zato ne trgamo, zato naj rajši svoje naredijo fotomašine. Tako nam bo ostal lep spomin brez slabe vesti!

FAVNA

Živalstvo Sabotina predstavljam res zelo na kratko, saj je izjemno pestro, poleg tega pa se seznam vrst še dopolnjuje. Intenzivni popisi, v sklopu priprave knjige o živalstvu Sabotina, prinašajo na plano prenekatero zanimivost, ki je prej bila neznana. Po vsem videnem lahko z gotovostjo trdim, da je Sabotin favnistični biser tako Zahodne Slovenioje, kot tudi Furlanije Julijske krajine. Začnimo pa kar s plazilci.

Sabotin je bil nekoč, dokler se ni preveč zarasel, pravi raj za kače in je bil širše znan kot „gora modrasov”. Kače najdemo tudi danes, a v manjšem številu. Od plazilcev sem doslej zabeležil 10 vrst, med najzanimivejšimi pa velja omeniti modrasa, laškega gada inčrnopikčasto kuščarico. Slednja je še posebej zanimiva v času parjenja, ko se samci obarvajo v žive barve po trebuhu. Več o plazilcih Sabotina pa v posebnem članku, ki bo izšel pozneje (sabotinski plazilci si to zagotovo zaslužijo).

Še bolj pester pa je svet metuljev, saj so vezani na rastlinstvo, ki pa je tu zelo pestro. Preko 70 vrst dnevnih in na stotine nočnih vrst metuljev zabeleženih na pobočjih gore. Med njimi je tudi veliko ogroženih vrst, kot je veliki nočni pavlinček, barjanski okarček, deteljin modrin …

Sabotin je za ptice zelo pomembna gora. Za beloglave jastrebe je greben gore eden najpomembnejših selitvenih koridorjev v Sloveniji. Tu je moč spomladi in jeseni opazovati jate jastrebov kako izkoriščajo vzgonski veter za nabiranje višine ter nadaljevanje poti. Na gori ne manjka ptic gnezdilk, pozimi pa je pomembno prezimovališče za gorske vrste kot je skalni plezalček, planinska pevka in skalna lastovka. Slednjo je moč opazovati tudi v milih zimah, ko na južnih pobočjih lovi mrčes, in to celo v januarju!

Tudi nočnih ptic ne manjka, poleg sov so tu še podhujke, katere nekateri imenujejo „nočne lastovke”. Te so čez dan neopazne na tleh, ponoči (konec pomladi) pa se da poslušat njihovo značilno brnenje.

Sabotin je zelo pester tudi s številom vrst pajkov, od katerih prevladujejo skakači in križevci, prisotnih pa je tudi več vrst baldahinarjev, krogličarjev, volkcev… Dve vrsti pajka krogličarja nekoliko spominjata na črno vdovo, vendar sta za človeka nenevarna.

Tudi svet hroščev, kobilic in ostalih insektov je zelo bogat. Na travnikih, ki se niso še zarasli, je še vedno moč (s kar nekaj sreče seveda) občudovati veliko žagarico, ki je največja evropska kobilica, saj lahko zraste krepko čez 10 cm. V svetlih gozdovih pa ne manjka različnih vrst hroščev, tudi velikega rogača se najde. Pod kamni pa se skriva strupena striga pasasta skolopendra, katera je na gori zelo številna. Vrsta sicer ni napadalna, vendar morebiten ugriz lahko povzroči kar nekaj težav, kot je večdnevna oteklina in konkretne bolečine. Zelo številni so tudi škorpijoni, ki pa niso nevarni.

Za konec pa še nekaj o sesalcih. Poleg srnjadi in divjih prašičev, najdemo na gori tudi divjo mačko, v stenah ne manjka gamsov, zelo poredkoma pa sem zaide tudi medved (Trnovski gozd le ni tako daleč kot se zdi), v zadnjem času se širi jelen, baje tudi šakal … Letošnji terenski popisi bodo zagotovo marsikaj še dodali na seznam živalstva Sabotina, ki je že sedaj zelo obsežen.

Konec drugega dela

V naslednjem delu: turizem, Sabotin – Park miru, naravovarstvo …