Zadnje čase smo začeli vse bolj zahajati v Italijo. Takoj za mejo, od Trsta naprej, ob Tržaškem zalivu pa še malo naprej, je veliko ogleda vrednih točk. V nadaljevanju bom predstavila nekaj idej, idealnih za enodnevne izlete – težko je obiskati vse v enem dnevu, tako da se sami odločite kaj vam najbolj ugaja.

Trst

Še preden boste prispeli v Trst, se lahko ustavite na razgledni točki z obeliskom v Opčinah, od koder je čudovit razgled na Trst in Tržaški zaliv. Do sem boste prišli, če prestopite državno mejo na mejnem prehodu Fernetiči, potem pa pot nadaljujete naravnost naprej proti Opčinam (po hribu navzdol pa se spustite v Trst). Pri tem na križiščih pazite, da vas ne zbije tramvaj, mi smo ga po poti že velikokrat srečali. Gre za openski tramvaj, ki še danes povezuje Opčine in Oberdankov trg (Piazza Oberdan) v centru Trsta. Prvi tramvaj v Trstu (1876) je imel konjsko vprego, električni pa je začel voziti leta 1900. Zaradi močne burje je na strmem odseku proge kmalu prišlo do nesreče, sicer pa ta del deluje po principu zobate železnice. Skupno je proga dolga cca. 5 km, premaga 340 m višinske razlike, njen največji naklon pa je 26%. Čeprav so v Trstu velik del javnega nadomestil z avtobusnimi povezavami, se tramvaju ne nameravajo odpovedati. Razmišljajo celo o tem, da bi progo še podaljšali.

Sedaj pa lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Kadar gremo v Trst, vedno parkiramo nekje ob morju, ob pristanišču (ob cesti Riva Nazario Sauro). Cena parkiranja je odvisna od cone v kateri ste, 1 €/h v rumeni coni in 1,40 €/h v rdeči coni. Tako smo neke sončne jesenske sobote prišli v Trst in parkirišče je bilo nabito polno. Italijani so seveda ”izvrstni” vozniki, tako da sem malo delala kroge in samo gledala kdaj me bo kdo butnil. Poleg tega je bilo povsod naokoli tudi polno uličnih prodajalcev – teh, ki prodajajo razno šaro (ure, selfie stick-e in podobno). Sem si mislila, še to nam bodo sedaj hoteli prodati. Kar naenkrat vidim, da nam eden od njih nekaj maha in kaže…prosto parkirno mesto!!! Parkiramo in gledamo kje se plača…nam spet on vse razloži. Smo mu potem dali malo drobiža.

V pristanišču je bila ravno parkirana velika križarka, Costa Mediterranea, ki je bila malo pred tem tudi v Kopru. To velikansko ladjo smo si kar nekaj časa ogledovali, potem pa se odpravili proti trgu Zedinjene Italije (Piazza unità d’Italia). Palače okoli trga spominjajo na palače, ki jih vidite po avstrijskih mestih, prav poseben čar pa mu da pogled na morje. Je eden redkih glavnih trgov, ki so z ene strani odprti na morje. V Trstu je čutiti močno zgodovinsko povezanost s Habsburško monarhijo, v 19. stoletju je bil razglašen za drugo glavno mesto Avstro-Ogrske (za Dunajem). Pred trgom stojita dva bronasta kipa, prvi v spomin na prihod bersaljerjev v Trst, drugi pa nosi naslov ”tržaška dekleta” (Le ragazze di Trieste). Na trgu stoji tudi vodnjak štirih celin iz sredine 18. stoletja (Avstralije še niso odkrili, obe Ameriki pa so šteli za en kontinent).

Tu smo se usedli v kavarno (Caffè degli Specchi) in malo trenirali italijanščino, ko smo naročali. Zraven cappuccina smo dobili vsak še en mali puding – odvisno kaj naročite, ampak poleg vedno dobite še kakšne prigrizke (z vinom čips ipd.).

Ob enem od zadnjih obiskov so imeli po celem mestu še razstavo vojaških vozil in opreme (letala, tanki, ipd.) – v vse se je dalo tudi usesti, bilo je zelo zanimivo, vendar so bile vrste neverjetno dolge.

Nedaleč od trga se nahaja tudi pomol Molo Audace, ki sega daleč v morje in ga priporočam za krajši sprehod.

Če pot nadaljujete po ulici Capo di Piazza G. Bartoli (s trga Zedinjene Italije levo, proti železniški postaji), boste prišli na trg Borze (Piazza della Borsa), na katerem stoji Stara borza zgrajena v začetku 19. stoletja, pred njo pa Neptunova fontana.

Ne smemo pozabiti na vse umetnike, ki jih mesto privablja, med njimi Jamesa Joyca, Itala Svevo in Umberta Sabo. Mi smo popotovanje nadaljevali naprej proti železniški postaji (po ulici Via S. Spiridione), ter šli pozdravit Jamesa Joyce-a na mostu Ponte Rosso pri Velikem kanalu (Canale Grande di Trieste). Kanal se nahaja nekje na sredini med trgom Zedinjene Italije in železniško postajo. Prvotno je bil glavna reka v solinah, kasneje pa so mesto dozidavali okoli njega in ga ohranili zato, da bi lahko manjše barke prišle do centra mesta.

Preden prečkate most, boste šli čez trg Piazza del Ponte rosso, na desni pa boste videli cerkev sv. Antona in trg sv. Antona (Piazza Sant’Antonio Nuovo). Na vzhodni strani se nahaja srbska ortodoksna cerkev sv. Spiridiona, ki je bila zgrajena po letu 1751, ko je Marija Terezija oznanila, da imajo ljudje pravico do verske svobode.

Če si želite Trst ogledati še od zgoraj, se povzpnite na grič sv. Justa, kjer si lahko ogledate katedralo (Cattedrale di San Giusto Martire) in grad sv. Justa (Castello di S. Giusto) – pod gradom se da bočno parkirati (1 €/h, rumena cona).

Po poti do centra Trsta smo enkrat naleteli še na svetilnik Faro della Vittoria (zgrajen med leti 1923 – 1927). Poleg opravljanja navigacijskih funkcij svetilnika, ki osvetljuje Tržaški zaliv, služi tudi kot spomenik v čast padlim na morju, v času 1. sv. vojne. Na svetilnik se lahko tudi povzpnete, vendar zaradi varnostnih razlogov na njem ne sme biti več kot 10 ljudi hkrati. Obisk je možen od ponedeljka do petka 9.00 – 12.30, v ponedeljkih in sredah pa še od 15.00 – 16.30.

Božični sejem v Trstu

Sicer pravijo, da se italijanski božični sejmi ne morejo primerjati z avstrijskimi, ampak v Trstu prav gotovo ne boste razočarani. Da o iskanju parkirišča na soboto zvečer sploh ne govorim. Pol ure smo se vozili naokoli, na drug način kot da…gledaš kje kdo prihaja in potem gledaš do katerega avta gre in če bo šel domov…sploh ne gre. Na trgu Zedinjene Italije je bilo kakšnih 30 okrašenih novoletnih jelk, po ozvočenju pa so se vrteli najrazličnejši valčki. Božični sejem se nahaja na trgu Piazza della Borsa, okoli Canala Grande in po ulicah okoli cerkve sv. Antona. Prodajajo pa vse kar si lahko zamislite: pice, rižote, palačinke, druge sladice, pijače, oblačila, okraske…če ne drugega, si privoščite vsaj kuhano vino (Vin Brulé) ali punč.

Nakupovanje v Trstu

Zagotovo ste že slišali za ”slavno” skladišče v Trstu (Mirella), kjer se da ugodno najti najrazličnejša oblačila. Jaz sem bila sicer tu samo enkrat in nisem našla nič zase, ampak če želite priti do sem: sledite cesti Riva Tre Novembre, skladišče se nahaja ravno malo pred železniško postajo, nasproti hotela Hotel NH Trieste. Zraven skladišča je potem še polno kitajskih trgovin z najrazličnejšo robo, prepoznali jih boste po lampijončkih pred vhodom. Sicer boste našli trgovine v kateri koli ulici, ampak glavne stvari se najde: Piazza della Borsa in potem naprej po ulici Corso Italia, kjer so trgovine na desni in levi strani ceste in v katerikoli ulici na desni. Če zavijete v ulico Via Roma, pridete do Accessorize (in še naprej do Velikega kanala).

Veliko trgovin je tudi na ulici Via S. Nicolò, Sephora je v ulici Via Matteo Renato Imbriani. Veliki nakupovalni hiši, kjer dobite izdelke številnih znamk sta na primer Coin in Upim (v pritličju, za blagajno pred tekočimi stopnicami je tu zastonj WC). Na koncu ulice, nasproti trga Piazza Carlo Goldoni je tudi McDonalds. V glavnem tu bi lahko hodili naokoli cel dan, če imate le dovolj denarja. Pred Trstom se nahajata še 2 obiska vredna nakupovalna centra: Montedoro in Torri d’Europa.

Kraji in znamenitosti v bližini…

Castello di Miramare (Grad Miramare)

Grad Miramare leži 15 minut stran od Trsta, samo peljite se ob morju, po cesti Viale Miramare. Parkirišče tik pod gradom stane 2 €/h, lahko pa parkirate že kje prej ob cesti (je ceneje) in se do gradu sprehodite ob morju. Ob cesti so ves čas plaže, tako da se da tu poleti tudi kopati.

Grad je bil zgrajen med leti 1856 – 1860, po naročilu Maksimiljana Habsburškega. Sicer brat cesarja Franca Jožefa, kasneje Maksimilijan I. Mehiški, je 10. aprila 1864 postal habsburški cesar Mehike. Mnogo držav ni priznalo njegove vladavine, položaj se je zaradi evropske intervencije še poslabšal in na koncu je bil pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt z ustrelitvijo (izvršena 19. junija 1867). Po njegovi smrti je bil grad kraj, kjer so Habsburžani preživeli krajša obdobja. Iz daljave izgleda kot iz pravljice, v njem pa je urejen tudi muzej.

Grad je ogromen, s številnimi majhnimi sobami, med 1. svetovno vojno pa so bila vsa umetniška dela in pohištvo preseljeni na Dunaj (v palači Schönbrunn in Belvedere). Če si želite ogledati notranjost gradu, je vstopnina za odrasle 8 €, za mlade med 18-25 5 €, do 18. leta je zastonj. Okoli gradu so prelep park in urejeni vrtovi (22 hektarov), po drevoredu pa se lahko sprehodite tudi do morja, kjer sta grajsko kopališče in privez (od tu se v daljavi vidi Devinski grad – na spodnji sliki s sfingo).

Vsekakor vredno ogleda, tudi če si gradu ne boste ogledali od znotraj. Za vrtove in okolico ni vstopnine, tako da se le sprehodite naokoli. Vrtovi so prelepi predvsem spomladi in poleti, nujno pa stopite na balkon pred gradom, saj je razgled na morje prekrasen.

Sistiana (Sesljan) in Portopiccolo

Če se po obalni cesti peljete še 17 km naprej, boste prišli do Sesljana (Sistiane), ki je bilo eno od prvih rimskih naselij na področju današnje Tržaške pokrajine. Poleg Gradeža in Opatije, je bil eno od najbolj priljubljenih obmorskih letovišč v Avstro-Ogrski ob koncu 19. stoletja. Med 1. svetovno vojno je bila tu avstrijska mornariška baza, med 2. svetovno vojno pa nemško podmorniško oporišče.

V zalivu (Baia di Sistiana) imate polno parkirišč – med sezono parkiranje stane 1,20 €/h, ko smo bile tu decembra, pa je bilo zastonj. Sicer se sem najbolj splača priti poleti na kopališče – imajo zastonj tuš in da se najeti ležalnike s senčnikom. S plaže boste v daljavi lahko videli tudi Devinski grad. Na plaži je polno barov, med drugim so imeli lani restavracijo z morskimi specialitetami, pa tudi samo navadno pico.

Če ste že enkrat tu, se lahko sprehodite še 10 minut stran v Portopiccolo – majhno obmorsko mesto, ki je bilo včasih zapuščen kamnolom, danes pa luksuzno počitniško naselje.

Spodaj teče podzemna cesta/garaža, od koder potem z dvigalom pridete do želene lokacije. Sicer bolj priporočam da avto pustite v Sesljanu in se malo sprehodite (je ceneje). Me smo bile tukaj v božičnem času – oglaševali so božični sejem, ki pa je zajemal samo 5 kočic in drsališče. Italijani imajo tudi prav poseben ”led”. Najprej smo malo gledale, kaj tako odmeva, potem pa smo videle da to sploh ni led, ampak plastične plošče z nečem namazane. Mestece je vsekakor prava paša za oči, tako da se ga splača obiskati…glede cen pa tako, za najem 2 ležalnikov in senčnika boste na dan odšteli 70€.

Castello di Duino (Devinski grad)

Kot sem že rekla, s plaže v Sesljanu se v daljavi lepo vidi Devinski grad (Castello di Duino). Do njega se lahko z avtom zapeljete 5 minut stran, lahko pa se do tja sprehodite tudi po Rilkejevi poti.

Rilkejeva pot je 2 km dolga pešpot ob robu pečin nad Sesljanskim zalivom, odprta leta 1987. Ime je dobila po pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v letih 1910 in 1911 gost na Devinskem gradu. Pot poteka od Turistično informativnega centra v Sesljanu, mimo kampa in po kamnolomu čez del golega krasa. Kmalu pridete do bunkerja iz 1. svetovne vojne in razgledne točke (lahko greste v notranjost bunkerja in skozi okno opazujete obalo). Skozi skalovje pridete do najvišjega dela, 90 metrov nad morjem (tudi tu je razgledna točka). Po robu stene nad morjem se pride do razpotja – desno pridete na glavno cesto, levo pa do še enega bunkerja iz 1. svetovne vojne. Ko pridete do ponovnega razpotja, se desno spet pride do glavne ceste, levo pa skoraj do Devinskega gradu.

Če se vam ne da hoditi peš, lahko parkirate 200 metrov pred gradom, na velikem brezplačnem parkirišču (vsaj decembra ni bilo potrebno plačati). V Devinu sta sicer 2 gradova: stari je v ruševinah, novi pa v odličnem stanju (nekaj časa je bil tudi sedež vlade Svobodnega tržaškega ozemlja). Do novega gradu ne morete priti drugače, kot da plačate vstopnino, ampak nam ni bilo žal. Karta za odraslo osebo stane 8 €, za študente in upokojence 6 €, za otroke do 17. leta 3,50 €, za mlajše od 6 let pa je vstop brezplačen. Za ogled si vzemite kar nekaj časa, cca. 2 uri.

Me smo se najprej sprehajale po vrtu, potem pa šle do vhoda v grad – od tu se v daljavi tudi lepo vidijo razvaline starega gradu. Sprehodile smo se naprej do notranjega dvorišča, od tu pa na stolp, ki je včasih služil kot ječa. Vmes je bila še razstava, podpisale smo se v knjigo gostov, razgled iz grajskih oken in vrha pa je prečudovit. V daljavi se vidijo Sesljan, Tržaški zaliv in celo grad Miramare.

Po prihodu s stolpa smo si ogledale še notranjost gradu: prelepo pohištvo, celo nadstropje godal in drugih glasbil, zgodovina gradu itd. Zgodovina gradu je vezana na plemiško družino Thurn und Taxis, ki ga ima v lasti še danes. Na koncu smo šle še v bunker, vklesan v pečino nad morjem (zgrajen leta 1943). Po strmih stopnicah smo se spustile globoko v zemljo, kjer so shranjeni tudi zanimivi zgodovinski predmeti. Na koncu smo prišle ven na naravni terasi v steni pečine.

Javnosti je to dokaj neznano, ampak v Devinu se nahaja eno najpomembnejših najdišč ostankov dinozavrov v Evropi. Tu so našli najstarejše in najbolj ohranjeno dinozavrovo okostje v Evropi. Dinozavra Antonia, ki so ga v začetku 80-ih našli v kamnolomu pri Devinu, si lahko ogledate v tržaškem naravoslovnem muzeju (Museo di storia naturale).

Doberdò del Lago (Doberdob)

Če se potem iz Devina zapeljete na avtocesto in jo zapustite na izvozu Monfalcone est (500 m preden bi morali plačati cestnino), lahko obiščete slovensko naselje Doberdob. Je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti, v bližnji kraški globeli pa leži še Doberdobsko jezero. Jezero je presihajoče narave, v obdobju suše celo tako močno usahne, da se spremeni v močvirje. V času 1. svetovne vojne je bilo naselje skoraj v celoti porušeno, ker je prek planote potekala Avstro-Ogrska obrambna linija Soške fronte. Zagotovo ste že slišali za besedno zvezo Doberdob, slovenskih fantov grob. Ob 100. obletnici sta tako oktobra 2016 predsednik republike Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella v Doberdobu odkrila spomenik padlim slovenskim vojakom.

Mi smo imeli zagotovo zelo zanimivo dogodivščino, saj smo povsod govorili kar slovensko. Na hitro smo se ustavili v cerkvi sv. Martina, kjer smo govorili z župnikom (bilo je ravno pred veliko nočjo) in povedal nam je, da imajo samo slovenske maše. Ta nam je tudi povedal za 158 m visok grič Gradišče, kjer so ostanki naselbin iz rimske dobe. Na vrhu je Bar Gradina, kjer smo si mi privoščili odlično pecivo in cappuccino, od tu pa je tudi prelep razgled na jezero in okoliške kraje.

Sacrario di Redipuglia (Kostnica v Sredipolju)

Če sem že ravno omenjala Soško fronto, ne smem pozabiti še na Kostnico v Sredipolju (Sacrario di Redipuglia). Avtocesto zapustite na izvozu Redipuglia-Monfalcone Ovest (cestnina vas bo v eno smer prišla 1,30 €). Je zelo enostavno, samo zapeljite do rampe, vzemite listek, ki ga potem daste uslužbencu na izhodni cestninski postaji (pri tistem okencu, kjer je narisana roka z denarjem) oz. plačate na avtomatu. Pazite pa, da ne boste zapeljali tja kjer je samo za TELEPASS – saj je velikanska tabla ki na to opozarja, drugače so vse postaje za TELEPASS + nas z listkom.

Vsekakor zanimivo za pogledati, saj kostnica velja za enega najveličastnejših spomenikov padlim v 1. svetovni vojni v Italiji. Otvorili so ga leta 1938, kostnica pa je poimenovana zato, ker hrani posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so padli v okolici. Avto lahko parkirate na ploščadi pred kostnico (brezplačno), nato pa obisk začnete po poti junakov, tlakovani cesti z 38-imi tablami z imeni krajev na Krasu, kjer so potekali boji. V veličastnih grobnicah počivajo generali, za njimi pa se vzpenja 22 stopnic (visokih 2,50 m), ki hranijo posmrtne ostanke 39.857 identificiranih vojakov (po abecednem redu). Na koncu se nahajata še 2 veliki grobnici, kjer je pokopanih več kot 60.000 neidentificiranih vojakov.

Na vrhu stopnišča je kapelica, v katero se da vstopiti, nad njo pa se dvigujejo 3 veliki bronasti križi. Na zadnji stopnici se nahaja še muzejska sobica s fotografijami in dokumenti. Če izstopite na zadnji strani kapelice, se lahko povzpnete še na ploščad z reliefom pokrajine (označeno je tudi, v kateri smeri se nahaja kateri kraj).

Na desni strani, ob vznožju velikanskega spomenika, si lahko ogledate še ostanke bunkerja Trincea Blindata iz 1. svetovne vojne. Vsi so si ga ogledovali samo od zunaj, midve pa sva se opogumili, vstopili in malo raziskali. Na ta poletni dan je prav pasalo vstopiti v hladno notranjost.

Tiare Shopping

Seveda prispevka ne morem zaključiti, brez da bi povedala kaj od nakupovanja. Me se zelo rade ustavimo v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Gorizia/Villesse). Avtocesto zapustite na izvozu Villesse-Gorizia, cestnina vas bo v eno smer prišla 2,50 €. Odvisno s katere strani boste prišli, ampak če boste šli iz Ljubljane in čez Ajdovščino, vam cestnine ne bo potrebno plačati. Če boste prišli čez Sežano oz. iz Primorske, pa lahko avtocesto zapustite že pri Kostnici in se potem do nakupovalnega centra zapeljete po stranskih cestah (vas pride pol ceneje).

V nakupovalnem centru so IKEA, kino in številne trgovine z oblačili, obutvijo, nakitom in dodatki za dom. V IKEI si lahko na avtomatih v 1. nadstropju sami izdelate svojo IKEA Family kartico, ki vam nudi številne ugodnosti – npr. v bistroju (pri blagajnah) vas meni (pica, pečen krompir in neomejeno pijače) s kartico pride samo 3 €, sladoled 0,70 €…pred kratkim so ta bistro še prenovili, tako da je sedaj še več izbire. Več o nakupovalnem centru na naslednji povezavi.

Palmanova in Palmanova Outlet Village

Peljite se še malo od Tiare Shopping naprej in avtocesto zapustite na izvozu Palmanova (sicer se da od nakupovalnega centra do tu priti tudi po lokalni cesti, drugače pa tudi tu cestnina od začetne postaje stane 2,50 € v eno smer). Od tu se lahko peljete naravnost v Palmanova Outlet Village, če zavijete levo pa pridete v Palmanovo. Najbolj znano je veliko nakupovalno središče/outlet, ki ga letno obišče okoli 3 milijone ljudi. Odprto je 7 dni v tednu, od 10 h do 20 h (tudi ob nedeljah in praznikih). V Outletu se nahaja več kot 90 trgovin, z nizkimi cenami mednarodnih in italijanskih modnih znamk (oblačila, modni dodatki, kozmetika in izdelki za dom). Vse leto ponujajo izdelke po znižanih cenah (30% – 70%), v času sezonskih znižanj pa še posebne popuste – Extrasconti. Pred Outletom je ogromno parkirišče, tako da vam za to ni treba skrbeti.

Čeprav je mesto najbolj znano po nakupovanju, se vam vsekakor splača sprehoditi tudi po slikovitem, starem mestnem jedru nedaleč stran. Sicer se da na ulicah bočno parkirati (v centru mesta je 30 minut zastonj), ampak mi smo parkirali zastonj na obrobju mesta na parkirišču Parcheggio COOP, takoj za vrati Porta Cividale (do centra mesta imate 350 m peš). Mesto Palmanova je bilo zgrajeno v 16. stoletju, z obzidjem v obliki zvezde z 9-imi kraki (najlepše se vidi iz zraka). Obzidje in jarek sta služila za obrambo pred upori. Vse glavne ulice peljejo do glavnega trga (Piazza Grande), od tam pa proti 3 izhodom iz mesta. Glavna vrata se imenujejo Porta Aquilea, potem pa imamo še Porta Cividale in Porta Udine. Ker vsa ta obramba ni nikoli služila svojemu namenu, je danes mesto lepo ohranjeno ter priča vojaške arhitekture. Najprej je bilo mesto pod Beneško Republiko, potem pod Avstrijsko oblastjo, med 1805-1814 so ga zajeli Francozi in šele 1866 je bilo spet pod Italijansko oblastjo. Od leta 1960 je tudi spomenik mednarodnega pomena.

V mestu je zgodovinski muzej, za javnost odprt leta 1990. Razstava zajema celotno zgodovino mesta od njegove ustanovitve, leta 1593.  Deli se na 3 dele: palača vojaškega guvernerja (Palazzo del Governatore delle Armi), zunanji del z utrjenim obzidjem in Porta Cividale (ena od vrat v mesto) – tu se v stolpu nahaja razstava orožja, uniform in dokumentov vezanih na vojaško preteklost Palmanove. Cerkev na glavnem trgu (Duomo Dogale – Parrocchia S.S. Redentore) je bila zgrajena 1603-1639, vendar so okna in mozaik iz novejšega časa. Mi smo se sprehodili po zanimivih ulicah in glavnem trgu, kjer so bili naokoli postavljeni razni razstavni eksponati (mučilne naprave, orodja). Ogledali smo si najrazličnejše zgodovinske objekte in kipe, splezali na grič pri Porta Cividale in si z vrha ogledali obzidje in obrambni jarek. Na koncu smo si v kavarni s prečudovitim razgledom na glavnem trgu privoščili pico in cappuccino.

Arrivederci!