Najlepši verzi Ferija Lainščka
Feri Lainšček je vsestranski umetnik, v prvi vrsti pa pisatelj in pesnik, ki pravi, da ustvarjanje zanj ni poklic, temveč način življenja. Je avtor številnih literarnih del, po njegovih romanih pa je bilo posnetih že več filmov.
Tudi če niste ljubitelj besed v verzih, skorajda ni možno, da bi neopaženo šla mimo vas pesem Ne bodi kot drugi. Po Lainščkovem romanu Petelinji zajtrk je bil posnet istoimenski celovečerni film, ki je eden najbolj gledanih slovenskih filmov. Veliko njegovih pesmi je bilo tudi uglasbenih, zato najbrž ni posameznika, ki se vsaj bežno ne bi srečal z njegovim bogatim delom.
Vir: http://www.ferilainscek.si
K tkanju verzov pa Lainšček spodbuja tudi nas. 21. marca je svetovni dan poezije in na ta dan, že nekaj let, poteka akcija Plačaj z verzom, pri kateri Feri Lainšček aktivno sodeluje. Več o tej zanimivi akciji si lahko preberete v prispevku Plačaj kavo z verzom.
Če pa sami niste mojstri besed, pa uživajte ob prebiranju morda manj znanih, a še kako čudovitih Lainščkovih verzov.
najlepši pa čas, ki porabiš ga zase.
Lahko ga po svoje deliš in sestaviš,
lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«.
Zato si želimo več prostega časa,
Več časa za sanje, za ždenje, cartanje,
za urice polne prijetne bližine
in tihe trenutke za samost in branje.
(Prosti čas)
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
(Ne bodi kot drugi)
srce pa edino, ki more ljubiti.
Rojeni pod srcem, si k srcu želimo,
tisoč in eno noč hrepenimo.
(Dvojina)
iz take snovi je kot sanje,
med nama so časi, ko skupaj molčiva
in tiho verjameva vanje.
(Vedno prvi)
ko potem že skoraj spim,
čutim zopet da sem tvoja
in da s tabo res živim.
(Ljubim)
ko zvezde zrejo v nekoč,
ko luna že odhaja proč,
le ti mi šepneš lahko noč.
(Sposodim si)
najin smeh ni zaigran,
ker najin vrt ni ograjen,
najin svet ni omejen.
(Najin dan ni počesan)
in najina zgodba se znova začenja.
Med nama je zopet skrivnostna bližina
in dan bo prepoln hrepenenja.
(Ti veš)
v jeziku skrivnostne dvojine,
so črke življenja in smrti
v knjigi vesoljne praznine.
(Najine zgodbe)
rodil si se grešen in zmeraj boš tat.
Na koži so moji vseh časov sledi,
nasmeh pa je večen in kar ne zbledi.
(Zima)
zaspala sem v travi in še sem z angeli.
(Bila je taka pesem)
najlepša v naravi,
zavist pa iz tebe
grdobo napravi.
(Grdoba)
lepa si danes, ker si ljubila.
(Lepa si danes)
šteroj so vsij se smejali,
takša je bijla ta sreča,
mnougi jo nejso poznali.
(Kak je lübezni imej)
še spal je kakor angel, ko tiho je odšla.
Le sled mu je pustila in vzela kos srca,
vsa leta jo že išče, nihče je ne pozna.
(Afrodita)
skrivnost je ostala na tistih poteh.
Prinesla si sanje in čisto srce,
to jutro mi dalo je drugo ime.
(Drugo ime)
demon ljubezni z nama bedi.
Ljubiš me tiho, kot dela se dan,
čuva te angel, od daleč poslan.
(Zgoraj)
strah me je tiste samote na klopi za dva.
(Sanje so večne)
in v sanjah pripenjam si krila.
Želim si da zjutraj brez želje
se ne bi nikoli zbudila.
(Želja)
ki čudno dišijo,
skrivnosti v meglica
in duše, ki spijo.
(Bila sem ti mlada)
