Regrat – več kot le solata
Regrat. Njegovo znanstveno ime je Taraxacum officcinale. In je predvsem zelo zdravilna zel. Raste na travnikih in ob poteh. Prvi listi poženejo že zgodaj pomladi in tako se je v teh toplih pomladnih dneh marsikdo že lahko odpravil nabirat regrat. Regrat pa ni samo dobrodošla popestritev jedilnika, ampak je, kot že omenjeno tudi zelo zdrav. Uporabna je cela rastlina (korenine, listi, votlo stebelce in cvet) in je bogata z vitamini A, B in C, kalijem, železom in drugimi minerali.
Regratovi cvetovi so na votlih stebelcih, ki vsebujejo lepljiv mleček (vsebuje ga tudi korenina), ki je nestrupen. Mleček regrata pomaga tudi pri zastrupitvi krvi s kovinami. 1-2x tedensko lahko mleček kanemo tudi v oči, če so te vnete. Žvečenje stebelc pomaga ljudem s kronično utrujenostjo, zavira pa tudi nastanek žolčnih kamnov. Že pater Simon Ašič pa je priporočal žvečenje 8-15 regratovih stebelc na dan sladkornim bolnikom, z namenom zniževanja ravni sladkorja v krvi.
Iz cvetov se lahko naredi domač regratov sirup. Ta ima sicer svojstven, nekoliko grenak okus, a se ga navadiš. Regratov sirup pa ljudje pogosto menjajo z regratovim medom. A to dvoje ni enako. Vabim, da si preberete tudi recept za pripravo regratovega medu.
Hitri recept za regratov sirup:
Cca 150 regratovih cvetov dobro prekuhamo v 2 litrih vode. Precedimo in dodamo vročemu soku 1,5kg sladkorja in sok dveh limon. Med kuhanjem neprestano mešamo toliko časa da nastane gosta tekočina, ki jo vlijemo v steklenice (ali kozarce za vlaganje), dobro zapremo in spravimo v hladen in temen prostor (najbolje klet).
Sirup uporabljamo kot sladilo za čaj, shake ali pa samega zmešamo z vodo.
Cvetovi cvetijo od marca pa tja do maja. Po cvetenju se cvet spremeni v vsem dobro poznano regratovo lučko, ki je sestavljena iz številčnih semen. Ta semena so zelo lahka (le kdo še ni pihnil regratove lučke in potem opazoval zasanjanega lebdenja lučk po zraku), zato jih veter lahko raznaša naokoli in s tem poskrbi, da se regrat razmnožuje.
Najobičajnejša in najbolj znana metoda zaužitja pa je uporaba regratovih listov v kulinariki. Listi imajo svojo prepoznavno nazobčano obliko. Najpogosteje jih pripravljamo v solatah, obstajajo pa tudi drugi načini priprave. Regratovi listi krepijo organizem in nam izboljšajo presnovo. Regrat tudi pomaga pri čiščenju krvi.
Vendar pa se pravi zaklad skriva v njegovi koreninici. Zato vam priporočam, da, ko boste šli naslednjič nabirat regrat, naberete še kakšno koreninico. Zakaj? Korenina je še posebno koristna: pospešuje potenje in krepi telo, pospešuje izločanje seča, vrača moč in poživlja telo ter izboljša imunski sistem. Baje pomlajuje.
Vendar pozor, koreninico moramo izkopati pred cvetenjem ali pa v jeseni. Pri nabiranju morate tudi paziti, da korenine ne poškodujete, saj tako lahko iz nje odteče mleček. Korenine očistite, vendar jih ne spirajte z vodo. Nato jih posušite (najbolje na svežem zraku) in jih zdrobite (ne z električnim mešalnikom). Potem lahko vsako jutro na tešče spijete pripravek iz: ½ čajne žličke prahu korenine in 2dcl mlačne vode. S tem boste izboljšali svoj imunski sistem.
Pripravimo lahko tudi čaj iz korenine, ki je uporaben predvsem pri hujšanju, uravnavanju težav z nečisto kožo, izpuščajih, pomladanskih kurah čiščenja telesa,… Čaj seveda lahko pripravimo tudi iz posušenih listov.
