Podnebna pravičnost

Razlog za množičen podnebni štrajk mladih je podnebna pravičnost, ki pomeni pravico do dostojnega življenja na čistem planetu za vse ljudi. V smeri podnebne pravičnosti se premalo posvečamo problematiki podnebnih sprememb. Posledice podnebnih sprememb bodo sprva najbolj prizadele revne države, ki so k tem spremembam najmanj prispevale. Zaradi suše, poplav in drugih naravnih nesreč prebivalci revnih dežel že sedaj občutijo veliko pomanjkanje pitne vode in hrane, razširjajo se številne bolezni, ogrožena so življenja številnih ljudi.

Podnebne spremembe in druge okoljske probleme v največji meri povzročajo najrazvitejše države in najbogatejši prebivalci sveta. Svet bi se moral bolj ukvarjati z okoljem kot z dobičkom. S posledicami svojih dejanj bi se morali ukvarjati tudi kapitalisti. Usoda prihodnjih rodov je odvisna tudi od njih.

Naš planet že danes pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe, emisije toplogrednih plinov pa naraščajo iz leta v leto. Če želimo svojim zanamcem zagotoviti mirno in ustaljeno življenje, je skrajni čas za reševanje podnebne krize. Boj proti podnebnim spremembam je eden najbolj perečih izzivov današnjega časa.

Boj za okolje je boj za našo prihodnost in le skupaj lahko dosežemo podnebno pravičnost za vse.

Shodi mladih po vsem svetu

V preteklih mesecih so se po svetu množili podnebni protesti mladih, ki so zavzeli ulice in trge po celem svetu. Šolarji, dijaki in študentje pa so tokrat prvič združili moči po vsem svetu in organizirali globalni podnebni štrajk. Mladi si želijo drugačen svet, kot je ta. v katerem sedaj živijo. Ni jim vseeno za naravo in za svet. v katerem bodo oni čez leta živeli.

Včeraj je podnebni štrajk zajel številna svetovna, pa tudi slovenska mesta. Protestov so se v glavnem udeležili mladi, večinoma srednješolci, dobrodošli pa so bili tudi odrasli. Prav njih so namreč mladi nagovarjali v svojih govorih. Množice so se zbrale na mestnih trgih in pred parlamenti. Okoljski protesti mladih so potekali v več kot 200 krajih v vsaj 120 državah.

Mladi menijo, da politiki kljub obljubam premalo storijo za reševanje okoljske krize. Zahtevajo odločno podnebno ukrepanje. Opozarjajo, da imajo pravico do prihodnosti, na način, ki bo odgovoren tako do soljudi kot do planeta, na katerem živimo. Protestne množice sporočajo, da ne gre za edinstven dogodek, ki bo kmalu pozabljen, ampak za začetek vztrajanja pri sistemskih spremembah. ki bodo oblikovale pravičnejšo družbo. Ne bodo se odrekli svoji prihodnosti na račun peščice najbogatejših in velikih korporacij, ampak bodo vztrajali in zahtevali spremembe.

Pobudnica globalnega gibanja za podnebno pravičnost je švedska najstnica Greta Thunberg.

Podnebni štrajki tudi v Sloveniji

Mladim po vsem svetu so se pridružili tudi mladi v Sloveniji. Več kot 10 000 se jih je odpravilo na podnebni štrajk v osmih krajih po državi. Njihovo sporočilo je bilo jasno. Dovolj imamo uničevanja naše prihodnosti, zahtevamo jo nazaj!

V petek, 15. marca 2019, so protestno zapustili šolske klopi in se ob 11.55 zbrali na trgih in ulicah desetih slovenskih mest. Podatki o udeležbi pravijo, da se je v Ljubljani zbralo 9000, v Mariboru in Kamniku po 1000, v Kopru 600, v Novem mestu 400, v Ravnah na Koroškem 300, v Slovenskih Konjicah 200 in v Ormožu 150 aktivistov. Z različnimi aktivnostmi pa so se jim pridružile tudi mladi v Brežicah, Novi Gorici, Celju in nekaterih drugih slovenskih krajih.

Mladina je zapustila šolske klopi in pet pred dvanajsto na ulice prišla z zelo jasnim sporočilom, da moramo izboljšati odnos do našega planeta. Govorili so o neposrednih uničujočih posledicah človeške industrije in onesnaževanja okolja, s katerim uničujemo naš planet. Poudarili so, da se moramo zavedati, da nimamo planeta b, ki bi nam služil kot zatočišče ob uničenju planeta Zemlje.

Zahtevajo omejitev naraščanja globalne temperature na največ 1,5°C, takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, zelena delovna mesta. skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, čisto okolje, dostopen javni potniški promet in mesta za ljudi, ne avtomobile ter polnovredno, lokalno in pretežno rastlinsko prehrano in trajnostno kmetijstvo.

Preden so se podali na ulice in izpeljali podnebni štrajk, so na vlado naslovili konkretne ukrepe, za katere so prepričani, da so izvedljivi tukaj in zdaj. Za njimi stojijo in se ne bodo umaknili. Vztrajali bodo, dokler ukrepi ne bodo izvedeni. Pravijo, da je to šele začetek njihovega gibanja in da se se s temi protesti njihova iniciativa nikakor ne zaključi.

Greta Thunberg

Navdih mladim, ki so protestirali za podnebno ukrepanje po vsem svetu je švedska najstniška okoljska aktivistka Greta Thunberg. Avgusta lani je začela s tedenskimi protesti pred parlamentom v Stockholmu, njena vztrajnost pa je prerasla v prave demonstracije in proteste, katerih končni rezultat je podnebni štrajk. Od države je zahtevala ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Nekaj mesecev nazaj je sama stala pred švedskim parlamentom z napisom “šolska stavka za podnebje” in zahtevala spremembe, danes ji sledijo mladi po vsem svetu.

20. avgusta je, namesto da bi šla k pouku, prvič protestirala pred švedskim parlamentom. Odločila se je, da ne bo sedla v šolsko klop do lanskih volitev na Švedskem 9. septembra, po volitvah pa je stavkala le še ob petkih. Pridružili so se ji mnogi somišljeniki in dejanje ene najstnice je le v nekaj mesecih preraslo v globalno gibanje mladih. Greta je postala glas ljudi, ki jim ni vseeno kaj se dogaja z našim okoljem, glas tistih, ki si želijo spreminjati svet. Njem aktivizem se je precej hitro razširil tudi s pomočjo družabnih omrežij in 16-letna aktivistka je sprožila mednarodno gibanje. Njeno geslo je: “Ne potrebujemo upanja, ampak dejanja!”

Mlada aktivistka je priljubljena že po vsem svetu. Greta je čisto potiho in nepričakovano postala naša slaba vest.

Začnimo pri sebi

Veliko lahko storimo tudi s spremembo svojih potrošniških navad. Tukaj je odgovornost tudi na mladih. Večina jih pogosto menja pametne telefone, prenosnike, igralne konzole in televizorje, kar prispeva h globalni proizvodnji multinacionalk, k izčrpavanju redkih kovin na Zemlji in k večanju elektronskega odpada, katerega razgradnja zahteva okolju škodljive kemikalije. Tudi vsak izdelek, ki se pokvari lahko namesto v smeti nesemo v popravilo. Če kupimo novega, namreč prispevamo k izkoriščanju naravnih virov in slabšanju podnebnih sprememb.

H globalnemu segrevanju prispevajo tudi všečno pakirane sladkarije in drugi prehranski izdelki, odpadki, ki jih ne odvržemo ločeno, kratki prevozi z avtomobili namesto kolesarjenja ali javnega prevoza. Do vrha napolnjena kopalna kad prispeva k zmanjševanju vodnih virov in večji porabi energije.

Zagotovo se vsak spomni kakšne priložnosti, ko lahko kaj spremeni v svojem načinu življenja. Če želimo spremembe, moramo začeti pri sebi, ne pa vse krivde prelagati na masovno industrijo. Kdor želi spreminjati in reševati svet, mora hkrati spreminjati sebe in svoj dom. Naša zmožnost spreminjanja sveta namreč ni odvisna od našega spola, starosti ali družbenega stanu, ampak predvsem od naše pripravljenosti na spremembe.

Začnimo pri sebi. V končni fazi imamo samo en planet.