Ali slovensko šolstvo potrebuje spremembe?

V medijih je zadnje dni stalnica, pa tudi v vsakdanjih pogovorih je nepogrešljiva tema. Kamorkoli se obrnem, je govora o peticiji za spremembo šolskega sistema, ki jo je na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo društvo Svet Staršev. “Državljani republike Slovenije imamo dovolj. Šolstvo zadnja leta samo stagnira.” Tako se začne vsebina peticije, za katero predsednica društva Nataša Šram pravi, da je nastala na podlagi pogovorov s starši, učitelji, ravnatelji in nekaterimi strokovnjaki. Starši imajo dovolj obljub, da bo prišlo do prenove šolskega sistema, ki bo po meri otrok in jih bo pripravil na realno življenje.

Stavek, ki je na mestu tudi tukaj, sicer pa sposojen del plakata Varuha človekovih pravic.

Peticija vsebuje štirinajst zahtev, vsak starš ali učenec pa se lahko prepozna vsaj v eni točki. Predlaga namreč manjšanje obsega snovi, izločanje balasta iz učnih načrtov, poenotenje učbenikov, zmanjšanje obsega domačih nalog, delno ukinitev NPZ, zmanjšanje številčnega ocenjevanja, sprejemne izpite za srednjo šolo in fakultete na podlagi kompetenčnih testov iz osnovne šole, več gibanja in športa, medpredmetno in medgeneracijsko povezovanje,  spodbujanje iskanja, vrednotenja in povezovanja informacij, ukinitev mature v obstoječi obliki kot edinega kriterija, redna izobraževanja in usposabljanja učiteljev, ničelno toleranco do psihičnega in fizičnega nasilja, enakovredno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, zmanjšanje števila otrok v razredu na maksimalno število 24 ali povečanje števila pomočnikov v razredu in preoblikovanje prvega razreda. To so glavne zahteve peticije, ki se konča s pozivom vsem vpletenim k dialogu.

Snov se potiska po razredih navzdol, celo iz srednjih šol v osnovne šole. Ob dejstvu, da otroci na različnih šolah uporabljajo za isti predmet različne učbenike, se poraja vprašanje koliko je šolstvo v Sloveniji enotno in koliko enake pogoje imajo učenci. Nekateri učitelji pri svojem predmetu za poučevanje enega razreda uporabljajo celo  dva različna učbenika. Otroci se učijo le za ocene, njihovo znanje pa je kratkotrajno. Tekmovanje se začne z ocenami in konča z maturo, s katero učitelji otroke strašijo že v osnovni šoli. In čeprav ocena ni vedno realen pokazatelj znanja, v srednji šoli slabo oceno dijaka učitelj velikokrat pospremi s komentarjem, da s takšnim znanjem pa že ne bo uspeha na maturi.

Otroci so preobremenjeni.

Otroci so pod pritiskom. Čeprav se nemalokrat z njimi učijo tudi starši, že v osnovni šoli iščejo psihološko in zdravniško pomoč zaradi preobremenjenosti. Ogromna je tudi številka otrok z odločbami na račun učnih težav, saj nekateri ne dohajajo tempa. Sistema pa ne dohajajo niti učitelji. Zaradi (pre)obsežnega učnega načrta snov otrokom v šoli le razložijo, utrjevanje pa predvidijo z veliko količino domačih nalog.

Ob uvedbi devetletke je bilo obljubljeno, da bo prvi razred uvod v šolo, da bo kot včasih mala šola. Realnost je, da je v prvem razredu precej obsežen program. Učenci uporabljajo delovne zvezke in dobivajo domače naloge. Posledica je ogromno število zamaknjenega vpisa otrok v prvi razred, saj mnogi starši želijo svojemu otroku za eno leto podaljšati brezskrbno otroštvo. Šolski sistem namreč otrokom ne dovoli več, da bi bili otroci.

Snov je preobsežna.

Šolstvo potrebuje sodelovanje in usklajevanje vseh treh strani: učencev, šole in staršev. Zadnje čase pa se zdi, da so vsi vpleteni nejevoljni. Vsi izpostavljajo enake težave, vsi si želijo sprememb in vsi predlagajo podobne rešitve. V osnovnih šolah se je v zadnjih letih nakopičilo precej težav, na katere opozarjajo vsi vpleteni. Peticija za spremembo šolskega sistema je zaokrožila tudi po družbenih omrežjih in naletela množičen odziv. Glede na vse to, in upoštevajoč dejstvo, da meri na družinska občutja, je popolnoma razumljivo, da je peticijo za spremembo šolskega sistema, ki je objavljena na Pravapeticija.com, v dobrih treh dneh podpisalo skoraj 18.000 podpisnikov.

Peticija od ministra za šolstvo v resnici ne zahteva nič novega. Vprašanje je le ali bodo staršem in učiteljem na ministrstvu tokrat prisluhnili. Dejstvo pa je, da se bodo morali za izboljšanje s skupnimi močmi potruditi vsi vpleteni.