Proso – prezrto žito

Proso oziroma prosena kaša, spada med nekoliko prezrta žita. Tudi sama o njej nisem vedela veliko, dokler me niso začeli pestiti zdravstveni problemi, ki sem jih uspešno rešila z veliko pomočjo prosene kaše.

Proso, ki spada zraven pšenice in ječmena med najstarejša gojena žita na svetu, je po 1965 izgubilo na pomenu kot poljščina, vendar pa se po 1990 ponovno počasi vrača kot alternativna kultura, zaradi novih spoznanj o pomenu prosa v prehrani. Proso je tako moč kupiti tako rekoč že v vsaki malo večji trgovini

Da so že ljudski zdravilci uporabljali proso in sicer pri zmanjševanju in odpravljanju prehladnih obolenj, pri težavah s srcem in ožiljem, pri presnovnih motnjah, želodčnih in črevesnih obolenjih, pri kožnih boleznih in pri starostnih težavah, lahko preberemo v članku Uporaba navadnega prosa (Panicum miliaceum L.) v prehrani in možnost vključevanja na hmeljišča v premeni, avtorice Darje Kocjan Ačko.

Kocjan Ačkova nadalje navaja, da so izkustvene lastnosti preverili s kemično analitiko in ugotovili, da je v 100 gramih prosenega zrnja približno 500 do 600 miligramov silicijeve kisline, podobno kot v ovsu, vendar več kot v drugih žitih in zelenjavi. Silicij je namreč bistven element za človeški in živalski organizem, pomemben pri transportu kalcija, ki daje prožnost hrustancem in trdnost kostem. Vendar so z znanstvenimi raziskavami potrdili številne ugodne vplive uživanja prosa na človeški organizem šele proti koncu 20. stoletja. Znaki pomanjkanja silicija so prezgodnja starost, nagubanost, smrdljivo potenje, krhki nohti in lasje, tanka prosojna koža, oči občutljive na svetlobo, suha usta, izrazijo pa se lahko tudi na psihični ravni z občutki nemira, strahu in nepopustljivosti. Izvlečki iz prosenega zrnja, kot so kremenčeva kislina in maščobne kisline, so v številnih novih kozmetičnih izdelkih za obnavljanje kožo, ohranjanje čvrstosti mehkih tkiv, las, nohtov in kosti.
Po biokemični sestavi se proso razlikuje od drugih žit tudi po višji vsebnosti esencialnih aminokislin, ki jih primanjkuje v zrnju koruze, sirka, pšenice in riža. Ker med beljakovinami v prosu ni glutena, se v razvitih državah povečuje zanimanje za proseno zrnje tudi zaradi priprave dietetičnih živil za bolnike s celiakijo. Celiakija ali glutenska enteropatija je poškodba sluznice začetnega dela tankega črevesa. Zaradi preobčutljivosti na gluten, ki je netopna beljakovina (največ jo vsebuje zrnje
pšenice), se morajo bolniki s celiakijo držati stroge diete pri izbiri živil in so navadno celo življenje prehransko odvisni od brezglutenskih izdelkov, ki so dražji od običajnih in zvečine uvoženi.

Za ljubitelje piva, ki pa le tega zaradi takih ali drugačnih zdravstvenih razlogov ne morejo (več) uživati, imam veselo novico, saj so znanstveniki leta 2010 opisali postopek slajenja prosenega zrnja, iz katerega v nekaterih pivovarnah varijo pivo za uporabnike, ki si običajnega piva iz ječmenovega sladu ne smejo privoščiti.

V sodobni prehrani je dobilo proso mesto med funkcionalnimi živili, kar pomeni, da je sočasno hrana in zdravilo, ki preprečujejo nastanek različnih civilizacijskih bolezni, kot so rak, diabetes, infarkt in deficitarnih bolezni, kot je pomanjkanje silicija. Pri tem seveda ne gre prezreti, da zahteve funkcionalne hrane izpolnjuje le prosena kaša kuhana v vodi, sama ali skupaj z zelenjavo, ne pa tudi druge vrste kaše, obogatene z nezdravimi maščobami in sladkorji.

Prosena kaša med drugim tudi pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro tako da blagodejno vpliva na celoten prebavni trakt, in je kot edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno oziroma bazično reakcijo primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zaradi visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Njegov alkalični učinek namreč blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij, vsaj en obrok prosa na teden pa tudi čisti črevesje in razstruplja telo.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je zelo zanimivo tudi za vegetarijance oziroma vegane. Uživanje prosa dokazano izboljšuje vid in je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in s tem povezanimi alergijami, za kar se prav tako velja zahvaliti vsebnosti silicijeve kisline v njem. Kot rečeno proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, kar med drugim ugodno vpliva na vsebnost kalcija v tkivu. Ker je bogat z vitamini B in holinom, zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja.

Prosena kaša – uporaba

Proseno kašo lahko uživate na različne načine. Odlično nadomesti razne priloge, kot so naprimer krompir, riž ali testenine. Nežen okus prosene kaše vam omogoča, da se v kuhinji z njo lahko poigrate in ste lahko nadvse domiselni in ustvarjalni. Sama jo največkrat uživam kot rižoto, če se smem izraziti tako, kar pomeni, da jo pripravim kot da bi kuhala rižoto, le da riž nadomestim s proseno kašo.
Prosena kaša se odlično poda k suhim slivam, zato vam priporočam, da si za zajtrk skuhate proseno kašo s suhimi slivami, sladite (če smete) po okusu in zdrav zajtrk je pripravljen. Odlična je tudi z jabolki ter cimetom. Lahko jo pa seveda skuhate tudi na mleku.

Meni osebno najljubša je seveda v solati, ker sem strastna ljubiteljica zelenjave. Recept je zelo preprost. Skuhate proseno kašo. Namig: Kašo lahko čez noč namočite, tako bo hitreje kuhana. Kuhano in ohlajeno vmešate v solato po vašem izboru in začinite po okusu.

Prosena kaša pa ni le okusna in zdrava, lahko jo uporabite tudi v lepotne namene. Zraven tega, da njeno redno uživanje krepi lase in nohte, pa si iz nje lahko pripravite tudi obrazno masko, ki povrne vaši koži sijaj in napetost ter normalizira kislost kože. Recept za obrazno masko je sledeč: uporabite kuhano proseno kašo, ki ji dodate nekaj kapljica limoninega soka ter žličko medu. Masko nanesite na obraz, pustite delovati 10-15 minut ter sperite z mlačno vodo.

Upam, da sem vam vsaj malo približala meni najljubše žito. Pa dober tek in na zdravje;-)

Viri:

Članek Uporaba navadnega prosa (Panicum miliaceum L.) v prehrani in možnost vključevanja na hmeljišča v premeni ter članek Pozabljene poljščine
Ekomagazin