Istrski kamen v fotografiji
Spet so tu dnevi, ki nam dovoljujejo prijetna pohajkovanja po naravi. Tokrat sem se odločil prikazati kratek izlet v zaledje slovenske Istre in moč kamna, ki jo obdaja. Na poti iz Kopra proti mejnemu prehodu Sočerga sem se najprej ustavil v Gračišču. Na vrhu hribčka, kjer stoji vasica, sem ustvaril te kamnite fotografije.
Na “foto1” je prikazan del obzidja, ki obdaja cerkev. Na kaj sem pri tej fotografiji pazil? Glede na to, da sem hotel zajeti mogočnost že malce utrujenega obzidja, sem uporabil široki kot zajema. Z zaprto zaslonko (f13) sem dosegel ostrino detajlov na celotni fotografiji, s hitrostjo zaklopa (1/160) pa zamrznitev dramatičnega sprehoda oblakov prek obzidja. Poleg tega sem pazil na samo razporeditev elementov na fotografiji. V tem primeru sem fotografijo razdelil na tretjine po horizontali. Spodnjo tretjino zavzema zeleni pas, osrednji del sivi kamniti del, zgornjo tretjino pa modri pas neba in belina oblakov. Na ta način je zadovoljeno kompoziciji in fotografija pridobi na izraznosti. K dramatičnosti pa je prispeval cirkularni polarizacijski filter.
Pri “foto2” sem zajel podrobnost pozidave obzidja, da pa ne bi oči begale po monotoni kamniti strukturi, sem fotografijo razdelil na polovico po vertikali in vanjo vključil v ozadju rastoč grm. Na ta način fotografija pridobi na občutku pogleda v globino, saj izgleda kot da bi se skrival in gledal v daljavo izza vogala zidu. Ta efekt sem dobil tako, da sem uporabil zelo odprto zaslonko (f2.8). Ostrenje ali fokus je postavljen v ospredje, na kamniti zidak, zaradi zaslonke (f2.8) pa dobimo zamegljeno ozadje. Zaradi samega sončnega vremena sem uporabil nizko občutljivost (ISO100), s tem sem pridobil na boljši kvaliteti fotografije. Hitrost zaklopa (1/640) je pa tako visoka zaradi uporabe zaslonke (f2.8), ker bi v primeru, da uporabim daljši čas zaklopa bila fotografija v svetlih delih presvetljena oziroma prežgana.
Pot me je dalje vodila proti mejnemu prehodu Sočerga, kjer mi je pozornost pritegnila spodnja panoramska fotografija na področju kraškega robu (foto3).
Tukaj sem uporabil razmerje 1/3 proti 2/3. Spodnji tretjinski del zavzema zeleni pas, zgornji dvotretjinski del pa nebo. Zakaj sem se tako odločil? Predvsem zaradi tega, ker so oblaki ustvarili zanimive oblike na obzorju in pa občutek veličine fotografiranega področja. Z uporabljenimi parametri (f10, 1/125, ISO100) in seveda cirkularnim polarizacijskim filtrom je globinska ostrina enaka na celotnem področju fotografije. Na ta način dobimo pridih dokumentarnosti.
Ob obratu telesa za 90 stopinj v desno mi oko ujame spodnji pogled (foto4). Fotografija prikazuje cerkev sv.Kirika tik pred mejo s sosednjo Hrvaško. Sama lokacija je idealno izhodišče za sprehode v naravo, odkrivanje skritih kotičkov kraškega robu ter sonce in veter v laseh.
Pri tej fotografiji sem uporabil kompozicijsko razmerje 1/2 proti 1/2, kjer obzidje tvori navidezno mejno črto med zgornjo (cerkev s cipresami) in spodnjo (trava s potjo) polovico fotografije. Tudi zorni kot fotoaparata je postavljen nekoliko nižje, proti tlom, kjer nam trava pred obzidjem na ta način prikaže veličino same cerkve in obzidja. Glede na to, da mi je sonce svetilo iz leve strani tik ob koncu obzidja, sem tudi tukaj uporabil zaprto zaslonko (f9) in hitrost zaklopa (1/200), s čimer sem se izognil preosvetljenosti fotografije. S tem, da sem uporabil črno-belo tehniko, pa istrski kamen še bolj pridobi na izraznosti.
S fotografskim pozdravom: želim vam dobro svetlobo …