Vrtiček na balkonu

Če nimamo vrta, si lahko z malo domišljije in razmisleka uredimo manjši vrtiček kar na balkonu. Balkonski vrtički so lahko intimni, praktični, obvladljivi, uporabni in predvsem lepi. Premisliti moramo prostor, mikroklimo ter lokacijo in izbrati rastline, ki bodo uspevale tudi na našem balkonu.

Pri vzgajanju rastlin v loncih rastlinam omejimo prostor, zato so za balkonski vrt primerne predvsem vrste in sorte, za katere so značilne nizka rast, majhne korenine ali čebulice in drobni plodovi. Zelo dobro se obnesejo začimbnice (bazilika, peteršilj, rožmarin, timijan, origano, majaron, meta, melisa, drobnjak itd.), češnjevi paradižniki, feferoni, solate z manjšimi glavami, česen in čebula, pa tudi manjši korenčki, paprike, kumare in bučke grmičaste rasti.

Lonci, primerni za vzgojo rastlin na balkonu

Lonci za gojenje rastlin na balkonu so lahko glineni, plastični ali drugi. Prednost glinenih loncev je v naravnih materialih in lepem videzu, pri tem pa moramo upoštevati, da tudi stene glinene posode vsrkajo nekaj vode in hitreje izsušijo prst ter je zato potrebno rastline zalivati nekoliko pogosteje. Plastične posode so praktične, odporne na mraz in dobro zadržujejo vlago. Izbira posode je odvisna tudi od naših estetskih pričakovanj, za sajenje na balkonu lahko uporabimo tudi lesena korita, aluminijaste posode ali vreče, v vsakem primeru pa moramo poskrbeti za primerno odvajanje odvečne vode. Če na dnu posode ni odprtine za odtok vode, lahko začnejo korenine namreč gniti.

Velikost lonca

Nekoliko več premisleka je potrebnega glede velikosti lonca.

Lonci manjše globine (10 cm) so primerni za gojenje bazilike, koriandra, rukole, kreše, redkvice, solate radiča in kitajske listnate zelenjave.

Nekoliko globlji lonec (15 centimetrov) potrebujeta meta in timijan. Lonec te velikosti je primeren tudi za nizek fižol, vendar naj bo širina lonca približno 30 centimetrov.

Lonec globine 20 centimetrov zadostuje za gojenje rožmarina, žajblja, peteršilja, čebule, pora, korenčka, blitve, špinače, ohrovta in zelja. V njem bodo uspevale tudi kumare (širina lonca naj bo 25 centimetrov) ter višji fižol, le da slednji potrebuje več prostora v širino (60 centimetrov).

Večje rastline in rastline z obsežnejšim koreninskim sistemom potrebujejo lonce globine 30 do 45 centimetrov ter premera 60 centimetrov. V večje lonce posadimo peteršilj za koren, česen, koper, limonsko travo, janež, lovor, origano ter zelenjavo, ki potrebuje več prostora, na primer paradižnik, papriko, jajčevce, rdečo peso in podobno.

Zemlja

Vrtna zemlja za gojenje v loncih ni najbolj primerna, saj je težko odcedna, večkrat težka, lahko pa vsebuje tudi klice in semena plevelov. Najprimernejši so rastni substrati, namenjeni sejanju, pikiranju in vzgoji zelišč, saj so lahki, dobro odcedni ter dobro zadržujejo vodo in hranilne snovi. Prednost je tudi, da ne vsebujejo semen plevelov, škodljivcev in klic. Vrtni centri ponujajo širok spekter primerne zemlje, mogoče pa si jo je pripraviti tudi doma, in sicer iz mešanice dobre in rodovitne vrtne zemlje ter mivke ali vermikulita (v razmerju 3:1). Posamezne rastline imajo specifične zahteve, zato se je o primerni zemlji dobro posvetovati s strokovnjaki v vrtnem centru, v splošnem pa velja, da timijanu in rožmarinu ustrezata suha in peščena tla, melisa, na primer, pa ima raje humusno zemljo.

Pred zasaditvijo na dno posode položimo nekaj kosov glinenih črepinj (približno 30 %), zaradi katerih lahko voda prosto odteka, hkrati pa dajejo rastlinam mineralno podlago.

Sončna in senčna lega

Ko izbiramo rastline za balkonski vrt, je potrebno premisliti tudi lego našega balkona. Večina rastlin potrebuje zavetrje ter vsaj nekaj ur direktnega sonca na dan, vendar niso vse rastline enako občutljive.

Od 3 do 6 ur sonca potrebujejo: solate, rukola, blitva, špinača, ohrovt, cvetača, brokoli, grah in fižol.

Več sonca (6 ur dnevno) potrebujejo pesa, korenje, kamilica, drobnjak, koriander, koper, meta, origano, peteršilj, žajbelj, timijan, jagode.

Okoli 8 ur sončne svetlobe dnevno pa potrebujejo paradižniki, paprike, jajčevci, kumare, melone, bučke.

Če jih posadimo v zavetrju, bomo večino rastlin lahko omejeno gojili tudi z nekoliko manj sonca, a bodo rastline v popolni senci težko uspevale.

Kaj sadimo skupaj?

Skupaj sadimo rastline, ki imajo enake ali podobne potrebe. Skupaj sadimo materino dušico, žajbelj in origano (potrebujejo manj vode) ter meto in meliso (ki potrebujeta več vlage).

Pri zelenjavi upoštevamo dobre in slabe sosede. Nekatere dobre kombinacije so:

• paradižnik in bazilika,
• kumare in bazilika,
• redkvica in špinača ali solata,
• solata in krebuljica,
• korenček in koper,
• paprika in nadzemna kolerabnica,
• fižol in šetraj,
• ohrovt in zelena,
• fižol, grah, rdeča pesa in čebula,
• blitva, fižol, korenje,
• paradižnik in česen ali por,
• jagode in česen ali por,
• bob ali fižol in šetraj ipd.

Nekatere rastline sosedom odganjajo bolezni in škodljivce: čebulo posedimo med korenje, da odganja korenjevo muho, korenje pa v zameno čebulno muho, por varuje pred listno pegavostjo, zelena med kapusnicami (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt, koleraba …) odganja kapusovega belina, čebula in por odganjata škodljivce iz jagod, šetraj odganja uši na bobu in fižolu, bazilika iz kumar odganja muhe in privablja koristne žuželke, timijan na splošno odganja uši in polže, drobnjak učinkuje proti pepelasti plesni ipd.

Zalivanje

V toplih mesecih zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Če zalivamo čez dan, voda prehitro ohladi korenine in tako zmanjša njihovo sposobnost vpijanja. Prav tako med poletjem ne škropimo po listih, saj jih lahko voda v kombinaciji z močnim soncem poškoduje.

Balkonske rastline zalivamo po potrebi – v poletnih mesecih vsak dan, v pomladnih pa na nekaj dni. Zalivamo, ko se zemlja v loncu izsuši, pri tem pa upoštevamo tudi individualne potrebe rastlin po vlagi (rožmarin potrebuje manj vlage, melisa več).

Za zalivanje je najboljša deževnica, če nam ni na voljo uporabimo postano vodo (vsaj 1 dan staro). Voda iz pipe je namreč pogosto alkalna – »trda« ali vsebuje veliko kalcija, pogosto pa vsebuje tudi klor in fluorid. Pri postani vodi naj bi kar nekaj klora izhlapelo, sol pa bi naj bi se nabrala pri dnu posode za zalivanje. Ko zalivamo zato ostanek vode (približno 3 centimetre do dna) vedno zavržemo.

Balkon res ni vrt, a si lahko z malo domišljije na balkonu ustvarimo pravi mali mestni vrtiček.