Prisrčne simpatije
V času odraščanja se začno porajati burna čustva do nasprotnega spola.
Marsikdo, oziroma upam si trditi, da je skoraj vsak v svojih najstniških letih opazil določeno naklonjenost do vrstnikov, oziroma vrstnic, kar pomeni nagajivo spogledljivost, prve zmenke, in podobno.
Pospravljanje omare
Po celovitem pospravljanju skritih kotičkov dóma so bila v moje roké položena številna pisma mojih dveh dopisovalk. Iz časa, ko sem jih štela le dobrih petnajst let. Presenečena sem začela prebirati vrstico za vrstico, saj sem bila prepričana, da so ti zapisi že zdavnaj romali v kak koš za smeti. Živahne črke so me vrnile daleč nazaj ter mi slikovito orisale čustva marsikaterega takratnega najstnika. Presenetilo pa me je zavedanje, da sta vsaj dve moji simpatiji, takrat še fantiča, vsaj delno spominjala na tedaj oboževane svetovne zvezdnike. Slednje smo mladi vsaj malce idolizirali ter zato občudovali njim podobne, čeprav ne enih ne drugih pravzaprav sploh nismo poznali. Vsaj jaz in moje prijateljice ne, oziroma so nam bili všeč bolj kot karkoli drugega le na prvi pogled. Nedolžno spogledovanje se je redko spremenilo v kaj bolj konkretnega, otipljivega. V resno ljubezensko zvezo. Čeprav obstajajo tudi izjeme, srečno poročeni golobčki iz srednješolskih klopi. Ti veljajo v današnjih časih skoraj že ali žal za pravo redkost.
Prav posrečeni pa so tudi razni manjši pripetljaji iz časa odraščanja. Zagotovo nam je vsaka večja simpatija za vedno ostala v spominu. Če smo imeli vsaj nekaj skupnega z njo. Ponavadi gre za lepe misli, a vsake toliko se med njih lahko prikrade tudi kak malce bolj temačen delček, zasidran v naše sive celice.
Včeraj in danes
Čas odraščanja nas vsaj v osnovi nekako izoblikuje. Zgradi našo osebnost, na kar pa zelo vpliva tudi naše okolje in seveda vsi bližnji. Še vedno sem mnenja, da so pisma, polna živahnih rokopisov, gotovo nekaj bolj pristnega, osebnega, kot današnja bolj ali manj tehnološka póta komunikacije, predvsem mladih. Spomnim se, kako lepo je bilo zjutraj odpreti poštni nabiralnik in ugledati težko pričakovano pismo. Ali prejeti celo prijetno presenečenje, ki nam toplo piha na dušo – ljubezensko pismo. Tudi če pošiljatelj v tistem obdobju, oziroma trenutku žal ni bil naša ‘prava ljubezen’.
Odraščanje je polno sprememb, tako telesnih kot tudi mišljenjskih. Prepletanje raznih simpatij insklepanje novih prijateljstev je prikupno, a lahko povezano z morebitnimi, povsem drugimi težavami. Kar pogosto zadeva šolski uspeh, odnos do učiteljev in podobno.
Čas brstenja, dozorevanja je bil za marsikoga prej težak, kot enkraten, a obenem tudi poln doživetij. Te lepe trenutke skrbno hranimo in z njimi misel na vse osebe, ki so bile zanje zaslužne. Vedno bodo v naših srcih.
