Pot iz odvisnosti – vrste odvisnosti
Poznamo veliko vrst odvisnosti. Nekatere so čisto nedolžne, kot na primer odvisnost od materialnih stvari, v katerih dobimo občutek ugodja. Sem spadajo ljudje, ki mrzlično nakupujejo, npr. oblačila in se pri tem ne znajo ustaviti. Takšni ljudje po navadi stvari kopičijo in pravzaprav jih niti ne uporabljajo. Je zgolj občutek, da to stvar tudi oni imajo.
Odvisnost od digitalnih tehnologij. Lahko rečemo moderna zasvojenost. Osebe, ki dan in noč presedijo za računalnikom ali telefonom.
Potem je tu odvisnost od odnosov. Ta je lahko zelo trpeča, predvsem za osebo, ki se je ne zmore rešiti. Takšni ljudje po navadi padajo iz enega partnerskega odnosa v drugega. Lahko pa imajo tudi več partnerskih zvez skupaj. Tu gre za strah. Strah, da ostanejo sami, strah, da jih nihče nima rad. Ta odvisnost izhaja že iz otroških let. Ti ljudje prihajajo iz zlomljenih družin, družin, v katerih je prisoten alkohol ali pa samo prezaposlenost staršev, iz družin v kateri ni nežnosti. Ker takšna oseba že v osnovi ni imela nikoli občutka obstoja, niti biti ljubljen, išče, ko odraste, te potrditve. Čeprav je zelo verjetno, da s prvo ljubeznijo celo najde to, kar pogreša kot otrok, mu v tem primeru to ni dovolj. Zato veliko menjava partnerje, vse dokler na koncu v starosti res ne ostane sam. Takrat pa je prepozno. Ostanejo solze in objokovanje preteklosti. V današnji družbi je takšnih ljudi veliko. Največkrat je pomembno, da se oseba tega svojega stanja zave. Lahko sama, lahko pa jo drugi prepoznajo in se odloči za terapevtski pogovor. Takšni ljudje si morajo zapolniti misli in se osvoboditi nenehnega vezanja na osebe. Tudi meditacija in joga jim je dobra in prava terapija.
Najhujša odvisnost je vsekakor odvisnost od trdih drog. Ta začaran krog je največkrat brez izhoda. Vsakdo je že srečal na ljubljanskih ulicah osebe s praznim pogledom, ki so ga ustavile in prosile za 1 euro. Ampak zakaj ljudje zaidejo na to pot? Odgovor je verjetno v posamezniku. Iz različnih psiholoških študij lahko razberemo, da gre tu za labilne in šibke ljudi, po navadi iz socialno ogroženih družin, lahko tudi bogatejših, kjer je premalo ljubezni in tako naprej.
Vsak ima svoje mnenje in prav je tako, ampak vseeno zakaj mladi posežejo po njej? Mogoče se želijo zgolj izpostaviti v družbi in postati pomembni, kajti tudi jaz sem poskusil. Mogoče so zelo razočarani. Njihove družine niso stabilne, bili so vedno prepuščeni sami sebi, nikoli niso prejeli poljuba za lahko noč..in lahko bi naštevala. Mogoče pa jim ravno droga da nek občutek, da obstajajo. Da se v tistem trenutku počutijo močne, nepremagljive.
Lahko samo ugibamo. Najhuje pa je, ko naš otrok poseže po njej. Kako takrat? Poznam veliko takšnih družin. Včasih je to bil tabu, danes je skoraj da nekaj normalnega. Takšnega mladostnika družba po navadi izloči in starši se po raznih terapevtskih pogovorih sprijaznijo z zdravljenjem. To je lahko v tujini. Včasih so jih poimenovali komune. Pa sploh veste kaj počnejo z vašim otrokom tam? Se to kdaj vprašamo. Bo tri letno zdravljenje dovolj? Ne. Verjetno ne. Dokler takšna oseba v sebi ne spozna odgovorov, vzrokov in vsega ostalega na ta velik zakaj, takšna oseba ne bo nikoli ozdravela. Žalostno vendar je vedno tako.
Centri za odvajanje od drog so tudi pri nas. Pa lahko tu samo dodam, da je toliko oken odprtih in možnosti, da ponovno prejme drogo, preveč. Po drugi strani pa je odvisniku na razpolago toliko zdravil s katerimi si lajša odtegnitvene simptome tako, da je končni rezultat lahko samo še hujši. Takšna oseba mora pri sebi ugotoviti zakaj in ne drugje. Vsi ti centri, ki zdravljenja omogočajo pomagajo tem osebam samo do pol poti. Pot odvisnosti kot celote je težka. Mogoče mladostniku uspe in tako imenovano ozdravi. Vendar pa bo na vsakem koraku bivši odvisnik in tista njegova stran, ki ga vleče v ugodje, lahko z leti ponovno pride, v uživanje drugih, še vseeno psihoaktivnih snovi. Samo zato, ker vrnejo občutek, ki jo odvisna oseba vedno pogreša, jaz pravim potrebuje. Malo je ljudi, ki resnično ozdravi.
Danes je tudi veliko odvisnosti od protibolečinskih tablet. Protibolečinske tablete delujejo, tako kot ostale psihoaktivne snovi, na telo pomirjevalno. Oseba po navadi pri močni terapiji naj ne bi upravljala s stroji ali vozila. Telo je drugje, zaspano, misli niso zbrane. Protibolečinske tablete so v današnjem času zelo dostopne. Tudi na črnem trgu. Odvisnost od njih pa je podobna vsaki drugi. Telo v pomanjkanju teh ne deluje več normalno. Oseba postane razdražljiva, pretirano utrujena, se poti in drugo. Tudi tu velja, da v kolikor se posameznik ne namerava spopasti sam s sabo lahko živi v odvisnosti celo življenje.
Kaj je torej pomembno? V prvi vrsti, da se zavemo, ko se v naši bližini zgodi problem odvisnosti. Ker so naše besede odveč, stojimo taki osebi ob strani ali pa jo celo zavržemo. V vsakem primeru se mora oseba, ki je zasvojena, sama prebuditi iz vseh teh njenih neresničnih sanj. In dokler tega pri sebi ne stori, je vse, kar počnemo, zaman. Tisti, ki je za vas ta tema nova pa se vam ravno to dogaja, pogovorite se z ljudmi, ki imajo izkušnje, vzemite knjige na to temo in poskusite razumeti osebo, ki se je znašla samo v obupu. Če sprejme vašo roko, ste na pol poti k zmagi, če je ne, lahko samo upate, da se prebudi.
Se nadaljuje …