Gregorjevo – slovenski praznik ljubezni
V Sloveniji imamo svoj praznik ljubezni. Slovenska različica zadnja leta bolj znanega valentinovega, ki promovira zaljubljenost, je ljudski praznik gregorjevo ali Grickovanje, ki poudarja ljubezen. Gregorjevo, ki je 12. marca, je najbolj poznano kot dan, ko zaradi žvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju rečemo, da se ptički ženijo. Naše ljudsko izročilo sicer pozna tudi vincencijevo (22. januarja), valentinovo (14. februarja) in urbanovo (25.maja) kot dneve za ptičjo ženitev, toda na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Gregorjevo je dobilo ime po papežu Gregorju Velikem, ki je živel v 6. stoletju in je veljal za dobrega, celo idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Po ljudskem izročilu velja znameniti sveti Gregor za začetnika pomladi. Sončni žarki postajajo vse močnejši, dnevi vse daljši, rastline se začnejo prebujati po zimskem mirovanju in ptički že veselo žvrgolijo.
Po starem običaju so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle zagledalo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Otroci so mislili, da se na dan svoje ženitve ptički tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Da bi jih razveselili, so jim ponekod sčasoma odrasli začeli skrivati priboljške v grme.
Za svetega Gregorja velja tudi, da “luč v vodo vrže”. Do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 je bil 12. marec, god svetega Gregorja, prvi pomladni dan. Pomlad je pomenila daljši dan in s tem več svetlobe in toplote. Po ljudskem izročilu se je do takrat že toliko podaljšal, da obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsvetljave, zato so luč na predvečer gregorjevega simbolično vrgli v vodo.
Tradicija se je v nekaterih krajih ohranila, zadnja leta pa se prenaša tudi v mestna okolja, kjer doslej ni bila prisotna. Na predvečer svetega Gregorja tako marsikje po bajerjih, potokih in rekah spuščajo razsvetljene barčice in hišice iz papirja in kartona, imenovane gregorčki. Plovila za svečke so z leti postala prave umetnine. Sporočilo tega početja ostaja, da bomo od tega dne naprej dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Hkrati pa je spuščanje ladjic s svečkami neznansko romantično, kot se za praznik praznik zaljubljenih spodobi.
Čeprav prihajajo v ospredje modernejši prazniki in običaji, gregorjevo ni pozabljeno. V dneh okoli gregorjevega se po Sloveniji odvija mnogo dogodkov, povezanih s tem praznikom. V zadnjih letih postaja ta slovenski praznik zaljubljencev vedno bolj poznan in obujajo se tradicije povezane z njim. Gregorjevo marsikje še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi.
Nekateri s praznovanjem gregorjevega zavračajo valentinovo, drugi izražajo svojo domoljubnost, za vse pa je to dan, ko slavimo ljubezen, življenje in srečo. Pravi dan torej, da v svoj dom prinesete spomladansko vzdušje in svoje najbližje razveselite z drobno pozornostjo. Takšnih dni pa ni nikoli preveč.
Veselo gregorjevo!