Philippa Gregory: kraljica zgodovinskih romanov
»1464. V vojni med družinama Lancaster in York stoji bratranec proti bratrancu, v želji uničiti drugega … in Elizabeta Woodville, mlada vdova iz družine Lancaster, oborožena samo s svojo lepoto in železno voljo omreži karizmatičnega bojevnika in kralja, Edwarda IV iz družine York …«
To je le delček tistega, kar lahko bralci pričakujejo med branjem katerekoli izmed knjig avtorice Philippe Gregory. Angleška pisateljica je ena izmed najbolj priljubljenih tega časa, ker raziskuje in piše zgodbe o ženskah skozi različne plasti zgodovine, zgodovine, ki so jo pisali (in velikokrat še vedno pišejo) moški. Gregoryjeva poskuša dogodke osvetliti iz drugega zornega kota in nam prikazati, kako bi v tistih časih lahko razmišljale ženske.
Njena trenutno najbolj prepoznavna zbirka je postavljena v Anglijo 15. in 16. stoletja, ko je bila dežela razpeta med dve vojskujoči se veji iste družine, in katere bitke so zgodovinarji zaradi simbolov v grbih poimenovali »vojna rož«: rdečo vrtnico veje Lancaster in belo vrtnico družine York. Potomci teh dveh družin so vsi izvirali iz mogočne rodbine Plantagenet, ki je že par stoletij pred tem krojila usodo angleškega prestola. Avtorica svojo pripoved začne na dvoru družine Lancaster v času Henrika IV in njegove žene Margarete, zgodbo pa spremljamo skozi oči dvorjanke Jacquette Woodville; knjiga nosi naslov ‘Kraljica rek’. Zgodba se nadaljuje in križa v naslednjih petih knjigah, od katerih sta dve prevedeni v slovenščino (‘Bela kraljica’, zgodba o Jacquettini hčeri Elizabeti, kraljici družine York, in ‘Rdeča kraljica’, povest o Margareti Beaufort, začetnici rodbine Tudor), tri pa prevod še čakajo (The Kingmaker’s Daughter, zgodba o dekletu, ki je bila v času vojne rož najbogatejša dedinja v Angliji in kasneje tudi sama kraljica za kratek čas; The White Princess, zgodba o Elizabeti Yorški, kraljici Henrika VII Tudorja; in končno The King’s Curse, zgodba o Margareti Pole, dedinji rodbine Plantagenet, ki jo je Henrik VIII paranoično usmrtil). Zbirka nosi skupni naslov »vojna bratrancev«, kar je bilo najverjetnejše poimenovanje v tistem času, pri nas pa je postala bolj znana zaradi televizijske nadaljevanke posnete po istoimenskem romanu ‘Bela Kraljica’, v kateri so med drugim zaigrali Max Irons, Rebecca Ferguson in James Frain.
Gregoryjeva svoje pisanje nadaljuje z zbirko o Tudorski Angliji v času Henrika VIII in Elizabete I, vseskozi pa je prisoten pomemben podatek: vse njene zgodbe pripovedujejo ženske. Od Jacquette Woodville do Marije, škotske kraljice, so vse zgodbe postavljene v prostor skozi oči ženskih oseb, ki so te dogodke doživele, in ki so najverjetneje razmišljale in se obnašale vsaj malo tako, kot je zapisala pisateljica. Obstaja veliko pisnih virov o tistih časih, vendar zelo malo dejanskih pisanih zgodovin o teh močnih ženskah, ki so moral prestati marsikatero preizkušnjo v času svojih že tako kratkih življenj.
Pisateljica še vedno piše, in po še eni izmed njenih knjig (The White Princess) bodo posneli nadaljevanko, ki bo po vsej verjetnosti požela takšen uspeh kot njena predhodnica.
Zgodovina je, še vedno, učiteljica življenja.
Ali pa vsaj zelo dober izgovor za zabavno preživljanje prostega časa.
