Vam dlesni krvavijo in mislite, da je to nekaj popolnoma normalnega? Niste edini.  Parodontalna bolezen ni tako redek pojav, saj so študije pokazale, da kar 90 odstotkov prebivalcev Slovenije ima eno od oblik parodontalne bolezni, ki sodi med najbolj razširjene kronične bolezni in predstavlja grožnjo za celotno sistemsko zdravje, zaradi česa ji pravimo tudi “tihi ubijalec”.

Gingvitis ali vnetje dlesni

Z izrazom gingvitis označujemo vnetje dlesni. O tem stanju govorimo, če dlesen spremeni svojo svetlo rožnato barvo v rdečo, oteče oziroma nabrekne in postane občutljiva za dotik, toda prvi in najbolj očiten znak vnetja dlesni je krvavenje dlesni pri ščetkanju zob.

Zakaj pride do vnetja dlesni?

Do vnetja dlesni pride zaradi bakterij, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah – zobnem plaku, ki se nabira po robu dlesni. Dlesen ima poleg roba, ki nam je viden, ko se pogledamo v ogledamo, rob tudi v medzobnem prostoru, kjer je dlesen najbolj občutljiva in zato toliko bolj dovzetna za vnetje. Zaradi pomanjkanja rednega odstranjevanja teh bakterij oziroma neizvajanja ustrezne ustne higiene, zaradi strupov, ki jih bakterije izločajo in imunskega odziva organizma,  pride do vnetja dlesni.

Gingvitis moramo jemati resno in ga pričeti zdraviti. V kolikor tega ne naredimo, vnetje prodre v globja obzobna tkiva, med zobom in dlesnijo pa nastane obzobni žep, v katerem se lahko nabere še več bakterij. To je prvi znak parodontitisa.

Vnetje dlesni pri ženskah

Dejavnik, ki povečuje tveganje za nastanek vnetij dlesni, so tudi hormonske spremembe, zaradi katerih smo ženske, kljub statistično dokazani boljši skrbi za ustno higieno, bolj dovzetne za vnetja dlesni kot moški. Nekatere ženske se v času menstruacije soočajo z vnetjem dlesni, ki se prične tik pred menstruacijo in traja do njenega pričetka. Temu pravimo menstruacijski gingvitis in med tem obdobjem je treba še posebej temeljito odstranjevati zobne obloge in ne se izogibat umivanju zob, kot je to v navadi ob krvavečih dlesnih.

Bolj alarmantno stanje pa lahko nastopi v nosečnosti, zaradi česa je pred zanositvijo priporočljiv obisk pri zobozdravniku, da oceni zdravje obzobnih tkiv. Za t.i. nosečnostni gingvitis je značilno, da nastopi v prvem tromesečju in se poslabšuje vse do osmega meseca. V tem času ženske lahko opazijo, da so dlesni zatekle, pordele, občutljive na dotik ali krvavijo ob ščetkanju zob. Tukaj je vsaka previdnost dobrodošla, saj parodontalna bolezen predstavlja tveganje za predčasni porod in prenizko porodno težo novorojenčka.

Parodontitis – vnetje obzobnih tkiv

Vsak parodontitis se razvije iz gingvitisa, ni pa nujno, da se vsak gingvitis razvije v parodontitis. Pri parodontitisu, bolj znanem pod laičnim nazivom parodontoza, gre za vnetje obzobnih tkiv: koreninskega cementa, pozobnice in alveolne kosti. Ker gre za bolezen, ki napreduje brez bolečin, je potrebno biti pozoren na znake, kot so krvavenje dlesni ob ščetkanju in nitkanju, navidezno podaljšanje zob, ker se dlesen odmakne, slab zadah, sprememba griza, nastanek špranj med zobmi…

Parodontalno bolezen lahko pospešijo različni dejavniki: stres, dedna dispozicija, sladkorna bolezen, neustrezna ustna higiena. Pomemben dejavnik je tudi kajenje, saj pri kadilcih zaradi zmanjšane lokalne prekrvavitve tkiv običajno ni krvavitve dlesni, obenem pa kajenje zmanjšuje obrambne sposobnosti zaščitnih celic, s čimer pospešuje propad tkiv.

Z napredovanjem bolezni se obzobni žepi poglabljajo (pri zdravih tkivih so globoki do 3mm), saj propadajo vsa tkiva, ki držijo zob v čeljusti, zobje se začnejo majati in naposled izpadejo, saj nimajo več opore. Obenem paradontalna bolezen predstavlja tveganje za celotno zdravje, saj vpliva na nastanek zdravstvenih težav, kot so srčno-žilne bolezni (možganska kap, srčni infarkt), oslabljen imunski sistem, diabetes…

Zdravljenje parodontalne bolezni

Medtem ko se gingvitis popolnoma pozdravi s profesionalno odstranitvijo zobnega kamna in vzpostavitvijo ustrezne ustne higiene, pri parodontitisu je nemogoče povrniti poškodovana tkiva v prvotno stanje in je potrebno vzdrževalno zdravljenje, ki je vseživljenjsko. Po postavljeni diagnozi je potrebno sodelovanje pacienta, da se prepreči napredovanje bolezni, in prvi korak je priučitev o ustrezni ustni higieni in pravilno izvajanje le-te.

Ob neustrezni oz. pomanjkljivi ustni higieni mehke zobne obloge sčasoma poapnijo zaradi sestave v slini, zaradi česa nastanejo trde zobne obloge – zobni kamen. Zobni kamen ne moremo sami odstraniti, ampak moramo obiskati osebnega  zobozdravnika ali ustnega higienika. Ustni higieniki nimajo koncesije, zato so izključno samoplačniški, in njihove primarne naloge so osveščanje o pravilni in temeljiti ustni higieni, čiščenje zobnega kamna, odpravljanje krvavitev pri ščetkanju zob in zdravljenje lažjih oblik parodontalne bolezni.

Z rednim odstranjevanjem zobnega kamna je parodontalno bolezen mogoče preprečiti, toda ker je ta storitev plačljiva, saj zavarovalnica krije tovrstne storitve le specialistom parodontologom, se večina ljudi odpravi na čiščenje zobnega kamna enkrat letno, če sploh, čeprav je odstranitev zobnega kamna priporočljiva vsaj dvakrat na leto. Če pomislimo na posledice parodontalne bolezni, kot so nadomestni zobje, je preventiva vsekakor cenovno bolj ugodna, saj poleg stroška nadomestnih zob, tudi le-ti zahtevajo odstranitev zobnega kamna.

Poleg rednega odstranjevanja zobnega kamna je nujno potrebna tudi ustrezna ustna higiena. Vsakodnevno čiščenje zob, zjutraj in zvečer, še zdaleč ni dovolj, da bi se parodontalna bolezen preprečila. Nujno je potrebno čiščenje medzobnih prostorov, kjer se vnetje dlesni začne in med katere ne doseže niti električna ščetka, zato je zelo priporočljiva raba medzobne ščetke in/ali zobne nitke. Medzobna ščetka mora biti take velikosti, da v celoti zapolni medzobni prostor. O primerni velikosti se je potrebno posvetovati z izbranim osebnim zobozdravnikom ali ustnim higienikom.

Pri izbiri zobne ščetke je potrebno upoštevati, da je mehka, saj tako ne poškodujemo dlesni ob ščetkanju, in da vsebuje več tisoč vlaken, ki omogočajo boljši dostop do težje dostopnih mest, med drugim tudi čiščenje žleba med dlesnimi in zobom.

Parodontalna bolezen – tihi ubijalec

Ko smo usvojili tehnike pravilnega izvajanja ustne higiene in odstranili zobni kamen,  sledi glajenje in luščenje zobnih korenin, s čimer odstranimo vse bakterijske obloge nad dlesnijo in iz obzobnih žepov. Površina zobne korenine je zaradi tega gladka, s čimer si olajšamo vsakodnevno čiščenje. Na tej stopnji je že razvidno, koliko je parodontalna bolezen napredovala in temu primerno se prilagodi načrt zdravljenja (lasersko zdravljenje, kirurška operacija).

In še nekaj…

Svetovni dan ustnega zdravja je 20. marec, ko se bolj posvetimo pomenu le-tega, toda pomembno je, da vsak dan namenimo potrebno pozornost svojemu ustnemu zdravju, saj si bomo le tako hvaležni na stara leta, ko se bomo samozavestno smejali s svojimi zobmi.