Njeno življenje (2)
Prejšnjič: Njeno življenje (1)
Pričakovanje
Dnevi, tedni, meseci in leta so hitro minevali, bližala se je jesen, ko je Vesna začela hoditi v šolo. Vse poletje je težko pričakovala dan, ko bo prvikrat prestopila prag šole, v katero je že hodila njena starejša sestra. Malo pred začetkom šolskega leta sta ji starša kupila šolske potrebščine: šolsko torbo, prvo Čitanko, Računico, peresnico s svinčnikom, radirko, barvicami in šilčkom, ravnilo ter nekaj zvezkov. Šolska torba je bila kar velika, ker naj bi jo Sonja uporabljala vsaj nekaj let. Mama je kupila tudi papir, s katerim je Vesna ovila Sonjine knjige in zvezke in nanje nalepila nalepke, na katerih sta bili napisani ime in priimek prvošolke. Mama pa je sešila (kar na roke, ker šivalnega stroja ni bilo pri hiši) iz blaga nekaj majhnih vrečic; v vsako od njih je Sonja dala nekaj gumbov, nekaj fižolčkov in nekaj lepih gladkih kamenčkov, ki jih je ata nabral v bližnjem potoku, da bo z njimi lahko “računala”. Prav tako ji je mama sešila še eno malo večjo vrečko, v kateri so bili šolski copati. Vse to je bilo skrbno zloženo v šolski torbi. V torbi pa ni manjkal niti majhen lonček, ki ga bo Sonja rabila v šolski mlečni kuhinji, da ji bo kuharica za malico vanj nalila mleka, kakava ali mlečnega riža. Kako ponosno je Sonja večkrat na dan v roke vzela šolsko torbo, preverila če je v njej še vse tako kot mora biti in jo pokazala vsakomur, ki je prišel na obisk! Vesela pa je bila tudi nove obleke, ki ji jo se sešila mamina prijateljica, ki je bila zelo dobra šivilja. Ker denarja za blago ni bilo, je ata zelo previdno in natančno razparal kakšne stare podarjene obleke in tako sta bili sestri na prvi šolski dan oblečeni v “novih” oblekah.
Prvič v šolo
In tu je bil 1. september, prvi šolski dan za veliko otrok (veliko več kot jih je danes); šola, v katero je hodila Sonja, je bila od njenega doma oddaljena le nekaj sto metrov. Do njenega razreda jo je prvi dan pospremila sestra Vesna in jo pustila samo v razredu, polnih drugih otrok, saj se je tudi sama morala priključiti svojimi sošolcem. Sonja je pogledala naokrog in videla v očeh nekaterih otrok solzice, v drugih strah, v nekaterih pa radovednost. Razred je bil velik, v njem veliko klopi, za vsako klopjo dva stola; velika okna na eni strani, na drugi strani pa velika zelena peč, v kateri je bilo treba pozimi zakuriti; spredaj na steni je bila velika zelena tabla, zraven nje stojalo z umivalnikom za vodo, gobo za brisanje table in belo kredo. Nedaleč stran od peči so bila vrata, skozi katera sta v razred vstopili dve tovarišici (tako so takrat otroci klicali učiteljice); ena izmed njiju je bila starejša gospa, strogega obraza, druga pa je bila mlajša in prijazna. Otroke sta razdelili v dva razreda – en razred je imel pouk dopoldne, drugi razred pa popoldne.
Ker je bila Sonja doma v bližini šole in ker njena mama ni bila zaposlena, je bila na seznamu otrok, ki so imeli pouk samo popoldne – torej pri starejši tovarišici. Da je zelo stroga in da se jo bojijo vsi otroci je Sonja vedela že iz Vesninega pripovedovanja. Zato je tiho sedla je na prazen stol sredi razreda. Toda, ker je bila med manjšimi otroki (v šolo je začela hoditi eno leto mlajša od svojih sošolcev) in ker je nosila očala, jo je že prvi dan tovarišica presedla v prvo klop, poleg nje pa je posedla fantka, ki je bil prav tako majhen kot ona. Ves sedežni red v razredu je določila tovarišica; v vsaki klopi je sedela ena deklica in en fantek – od najmanjših v prednjih klopeh do največjih v zadnjih klopeh. Vsi prvošolčki so za dobrodošlico prvi šolski dan dobili kos kruha s salamo in kozarec malinovca. Tovarišica pa jim je potem še naročila, kdaj naj naslednji dan pridejo v šolo in kaj morajo imeti s sabo v svojih šolskih torbah. Sonja je z veseljem pojedla kruh in salamo ter popila malinovec, potem pa pred vhodom v šolo počakala Vesno, da sta skupaj odšli domov. Seveda je o vsem, kar se je zgodilo ta dan, na dolgo in široko najprej povedala mami, potem pa še atu. Zvečer je legla v posteljo, toda ni mogla zaspati. Premišljevala je o tem, kaj je ta dan doživela in o tem, kako bo v šoli v prihodnje.
