Ne se sekirat!
Res. Ne se sekirat. Ljudje se vse prevečkrat sekiramo, obremenjujemo, zaradi bolj ali manj (ne)pomembnih stvari.
Zadnjič sva se s prijateljico pogovarjali. Zaupala mi je svojo skrb, da ne ve kako bi to, pa ono, pa kdaj in tako naprej. Pa sem rekla: ”Ma ne se sekirat. Kar bo, bo!”
Pa sem prejela čuden pogled, češ, kaj pa ti kvasiš.
In, ja, stojim za besedami – ne se sekirat! Kajti …
… Če sem se česa naučila v zadnjem letu in pol, ko mi je življenje podarilo kar nekaj težkih preizkušenj, potem sem se naučila, da v življenju ni nič gotovega. Le hip, tren, pomežik očesa in življenje je lahko popolnoma drugačno. Iz sreče se lahko vse v trenutku prevesi v žalost. Seveda gre tudi v obratno smer, a tega ljudje običajno ne opazimo. Bolj nas ”zabolijo” slabe reči.
In kljub temu, da se nam dogajajo slabe stvari, če se prepustimo, sprejmemo stvari takšne kot so, spoznamo, da nas življenje slej ali prej pripelje tja, kamor smo namenjeni. Tja, kjer je naše poslanstvo, naš namen. Ne pravim, da je pot lahka, ker ni. A konec koncev, vse se zgodi z razlogom. In … na koncu je vse v redu. Slej ali prej. Zato, ne se sekirat. Zaradi tega ne bo nič bolje, kvečjemu slabše …
Zakaj lahko trdno stojim za zgornjimi besedami? Ker sem sama doživela nekaj ”udarcev” življenja. Takšne in drugačne. O marsikaterem sem že kaj zapisala. Brezposelnost, splav, izguba ljube osebe. To je le nekaj mojih zgodb. A vsekakor pa, ko sem stvari sprejela takšne kot so, takrat sem se našla, napredovala, osebnostno rasla in našla svoj košček sreče na tem planetu, ki mu pravimo Zemlja. …
Seveda življenja ne gre jemati zlahka, kot igro
Ker življenje ni igra. A vendar. Če sprejmemo dano situacijo. In si sami sebi dovolimo, da iz nje potegnemo najboljše, potem bo lažje. Ne bo lahko, bo pa lažje.
Seveda v življenju vsi stremimo k temu, da sprejemamo, v tistem trenutku, za nas najboljše možne odločitve. Seveda se obremenjujemo kako naprej. Se sekiramo kako kar najbolje izpeljati nek življenjski plan. Normalno! Če se ne bi, potem bi skozi življenje pluli povsem pasivno. In tako bi življenje šlo mimo nas.
Vendar pa, če bi vedno čakali na ”tisti pravi trenutek”, potem v našem življenju ne bi dosegli ničesar.
Kajti …
Nikoli, ampak res nikoli, niso izpolnjeni vsi pogoji za izpolnitev cilja
Tako je, vedno nam nekaj ”manjka”. Vedno si rečemo, ne morem še, nimam dovolj denarja, nisem še dovolj star/a, nimam službe za nedoločen čas, nimam …
Seveda so odločitve o družini, naših financah in večjih, življenjskih nakupih pomembne. Vredne, da se jih lotevamo z vso resnostjo, premišljenostjo. A vseeno, kot sem že zapisala, vseh pogojev nikoli ne bomo izpolnili.
Ljudje vedno rečemo, da se bomo v neko življenjsko odločitev podali takrat, ko bomo izpolnili tisto, ko bomo izpolnilo ono in seveda, ko bomo naredili še to in to. In potem, čez nekaj let, ko še vedno nismo vsega dosegli, naredili in izpolnili, na naš seznam dodamo še to in ono in tisto. Potem pa bo res pravi čas …
In tako pridemo do tega, da nikoli ni pravi čas.
… Pa ste prepričani, da vam je življenje namenilo dovolj časa?
Nikoli ne vemo, kje in kdaj se naša pot zaključi. In če bomo vedno znova odlašali, potem ne bomo nikoli v življenju dosegli željnega.
Zato, ne se sekirat. Vsaj ne preveč! 🙂
