Namig za izlet: Park vojaške zgodovine
Poleti mi je dragi predlagal, da bi si poleg Tehničnega muzeja v Bistri ogledali še Park vojaške zgodovine v Pivki. Čeprav sem pripadnica ženskega spola, ki so ji na splošno všeč moške zadeve, nad idejo za izlet nisem bila ravno navdušena, ampak moram povedati, da je splošen vtis ogleda bil zelo pozitiven.
Že pred vhodom v Park je na ogled tank, ki je v meni vzbudil zelo neprijetne občutke oziroma strahospoštovanje, saj na srečo nisem in upam, da nikoli v življenju ne bom doživela, kako to vozilo deluje “v živo”.
Park vojaške zgodovine se nahaja na območju nekdanje vojašnice in njegovo glavno poslanstvo je ohranjanje spomina na osamosvojitveno dogajanje. Muzej je odprt vsak dan v letu, razen 25. decembra in 1. januarja. Park sestavlja:
– komanda: prodaja vstopnic, turistično informacijski center Pivka, restavracija in trgovina. Občasno so v teh prostorih postavljene tudi različne razstave.
– paviljoni: predstavljajo glavni del Parka in so tematsko obarvani.
Tisti, ki pa so radi tudi športno aktivni se lahko udeležijo Krožne poti vojaške zgodovine, ki traja približno 4 ure.
Najprej smo si v enem izmed paviljonov ogledali raznolika vojaška vozila, ki so bila uporabljena v različnih vojnah: tanki, letala, vlak, različni tovornjaki in celo podmornico P-913 Zeta, ki smo si jo za doplačilo ogledali tudi v notranjosti.
Moram priznati, da je bil občutek v notranjosti podmornice rahlo klavstrofobičen in zrak zadušljiv, zato sem si ves čas predstavljala uboge podmorničarje, ki so službovali v takšnih razmerah. Vodička nam je na zelo nazoren in razumljiv način pripovedovala o življenju in delu podmorničarjev ter o lastnostih in pomembnosti podmornice P-913 Zeta.
V enem izmed paviljonov se mi je zdela zelo zanimiva predelana slika freske Mrtvaški ples iz Hrastovelj. Slika ima zelo močan simbolni naboj in je smiselno umeščena v prostor.
Mojo največjo pozornost pa je pritegnila razstava, ki ponazarja pot osamosvojitve naše države. Zelo zanimiva in raznolika pot nas popelje med značilnimi predmeti tistega časa, vstopimo tudi v tipično dnevno sobo iz tistega obdobja, kjer se na televiziji vrtijo poročila, med drugim pa so tudi razstavljeni predmeti, ki so jih uporabljali vojaki.
Na stopnicah sem opazila letake, s katerimi so ustvarjalci razstave po mojem mnenju hoteli pokazati, na kakšne načine je takratno vodstvo nagovarjalo prebivalce Slovenije.
Pot po razstavi popestrijo tudi razni citati, ki so značilni za tisti čas, nekatere pa se uporablja še danes.
Najbolj nostalgične občutke pa je v meni vzbudil napis “Dobrodošli”, ob katerem se mi je v glavi zavrtel oglas in tista značilna pesem, ki se je takrat vrtela na malih ekranih.
Na tej razstavi pa so bili prisotni tudi elementi, ki nakazujejo na druge svetovne dogodke, ki so se dogajali v takratnih razburljivih časih (na primer: padec berlinskega zidu).
Seveda pa pri prikazu slovenske osamosvojitve ne gre brez vpletenosti naše bivše skupne države Jugoslavije.
Pri obisku Parka vojaške zgodovine v Pivki sem bila najbolj navdušena ravno nad prikazom slovenske osamosvojitve in moram priznati, da je v meni vzbudila nostalgične in domoljubne občutke. Prav občutki ponosa do lastne države pa v zadnjem času med Slovenkami in Slovenci primanjkujejo, vendar se glede na aktualne razmere v državi niti ne čudim.
