Kaj je narobe s temi nasmejanimi ljudmi – a so zadeti?!

Pred časom sem naletela na zanimiv prizor v trgovini, ko se prodajalka ni mogla načuditi, da se njena stranka smeje in vprašala jo je zakaj. Stranka je odgovorila, da zaradi tega, ker je vesela kar tako, brez razloga. Prodajalka je bila izdatno presenečena, saj je bila stranka menda ena izmed redkih nasmejanih ljudi, ki vsakodnevno hodijo v trgovino in skoraj ni mogla verjeti, da bi lahko bil kdo nasmejan »kar tako.«

Postala sem pozorna. Mnogo ljudi sem srečala, le redko kateri je bil nasmejan. Tisti, ki pa smo bili, smo bili deležni marsikaterega, celo čudnega pogleda.

Ljudje smo zelo zanimiva bitja. Nezaupljivo gledamo ljudi, ki so nasmejani, ker so »čudni,« ker so nasmejani kar tako, tja v tri dni (hm od kdaj naj bi za smeh potreboval nek razlog – mogoče zopet eno izmed nesmiselnih pravil, ki sem jih na srečo zgrešila?!), medtem, ko toleriramo različne vrste takšnih in drugačnih zmešnjav, norij in nesmislov, ki veljajo po vsem svetu.

Po ulicah se sprehajamo kot  zombiji, s pogledi obrnjenimi stran. Če pa se slučajno kje prikaže kdo, ki je poln življenja in nasmejan, ga ljudje gledajo čudno – kot nekakšnega marsovca, ki se je pripeljal iz neke druge dimenzije, prostora in časa, ter se še ni »navadil« na tukajšnje razmere otopelosti in hladu, ter malce naivno in »trčeno« blodi po svoje.

Sreča in smeh pa sta vendar naše naravno stanje!

Otroci se smejijo brez razloga in »manjšina« odraslih ljudi, ki ni pozabila svoje notranje radosti. Smejimo se zato, ker je smeh nekaj naravnega in lepega. Zato, ker ti »dogaja« v glavi in to v pozitivnem smislu inspiracije, navdiha, domišljije ter tiste prvinske nagajivosti, ki se jo v odrasli dobi tako rado pozablja in daje v škatlo »nesprejemljivosti.«

Nasmejani smo zato, ker nismo pozabili na te osnovne človeške mehanizme, ki jih imamo v sebi že od majhnega. »Spomnili« smo se, da lahko živimo tudi radostno in srečno, ker se lahko za to odločimo, saj je to naša svoboda in pravica.

Vsi ljudje imamo svoje zgodbe in izzive v vsakdanjosti, toda kaj bodo ti izzivi postali manjši, če bomo nanje vselej gledali z zafrustriranostjo, občutki nemoči in jezljivosti?

Ni zmeraj »lahko« biti v vibraciji nekoga, ki se trudi, da v sebi in okrog sebe seje semena radosti in sreče ter ohranja tisti pozitivni naboj, kolikor je v dani situaciji pač zmore. Toda kaj ni to dosti bolje, kot pa se »plaziti« naokrog kot kača strupenjača in  že s pogledom sikati v vsakega mimoidočega, ki ti na »napačen« način prekriža pot?

Zato sem hvaležna za vse nasmejane ljudi, ki sem jih kdajkoli srečala, jih srečujem, poznam ali pa jih še bom. Ker se zaradi takšnih sončkov prebujamo ta planet iz otopelega stanja, kjer je večkrat bolj »normalno« to, da je »zadet« nekdo, ki je nasmejan, kot pa tisti, ki v otopelosti gledajo eden mimo drugega in so pozabili na nekaj kar pripada vsakomur,  je brezplačno in eno izmed ključnih stvari, ki nam pomagajo, da vidimo svet zopet tak kot je v resnici – igrišče, kjer kot igralci obujamo in razvijamo svoje dušne sposobnosti. To je smeh in zdrav smisel za humor.

Sama bi verjetno bila precej v drugačnem stanju, če prej omenjenega ne bi nenehno ohranjala v sebi, saj je to poglavitnega pomena, da vsako stvar vidim mnogo manj resno kot izgleda na prvi pogled. Smisel za humor je naravno zdravilo za pogled na situacijo iz drugega zornega kota, ki olajša marsikatero stvar, ki navsezadnje postane bolj svetla in se v njej najde tudi zrno modrosti in rešitve. Zatorej, nič narobe z nasmejanimi ljudmi, četudi večkrat izpademo »zadeti« – »zadeti« od življenja namreč! 🙂