Mokrišča so koristna – 2. februar, svetovni dan mokrišč
Mokrišče je področje, ki je redno zadostno poplavljeno s podzemno ali nadzemno vodo. To omogoča rast rastlinstva in vodno življenje, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst. Mokrišča imajo značilnosti kopna in vode, ki se med seboj prepletajo ali povezujejo. Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode. Lahko so naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda prekriva prst ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna vse leto ali pa le ob določenih periodah. Lahko je sladka, polslana ali slana. Sem štejemo tudi območja obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.
Z besedo mokrišče označujemo različne biotope, za katere je značilno, da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi. Vsem je skupno, da jim življenjski utrip daje voda. To so območja z visoko biotsko raznovrstnostjo in so med najbolj produktivnimi ekosistemi na planetu. Mokrišče je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Z izginjanjem tega posebnega ekosistema izgubljamo cele ekosisteme.
Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. V mokriščih z več vode živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, predvsem vodne ptice. V mokriščih živijo plazilci, med katerimi velja izpostaviti močvirsko sklednico, ki je edina slovenska avtohtona sladkovodna vrsta želve. Drugod najdemo tudi krokodile, aligatorje in kače. Tudi veliko sesalcev se je prilagodilo mokriščem, predvsem glodavci kot so bobri in pižmovke. Med večjimi rastlinojedci najdemo povodnega konja in vodnega bivola.
Tabla na učni poti ob Šmartinskem jezeru.
Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Poznamo različne tipe mokrišč. Med njimi so najbolj znana močvirja, barja, poplavna območja rek, izlivi rek, kraška polja, nizka barja, visoka barja, poplavni gozdovi, mokrotni travniki, plitva jezera, mlake, ribniki, z vodo zalite gramoznice, glinokopi, peskokopi in soline. Zaradi svoje raznovrstnosti so pomembna z več vidikov.
Mokrišča opravljajo mnoge, tudi za človeka, koristne funkcije. Ohranjanje vodnih virov je le ena izmed njih. So naravni vodni zbiralniki, ki se napajajo iz rek ali jezer. Kot velike naravne spužve ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode in posledično preprečujejo poplave. Z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico, kar ugodno vpliva na okoliško mikroklimo. Delujejo tudi kot naravne čistilne naprave, saj bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek spušča v okolje. Žal pa imajo te čistilne naprave omejene zmogljivosti. Ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo, vir rib, lesa, krme in kmetijskih pridelkov. Imajo tudi estetsko funkcijo, saj so poleg raznolikosti življenja idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev. Nenazadnje so mokrišča idealen prostor za raziskave in izobraževanje ter osveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
Mokrišča imajo tudi izobraževalno funkcijo.
Mokrišča so bila skozi stoletja gledana z negativnega stališča in zato stalno degradirana. Iz tega razloga so mokrišča izginjala. Statistično podatki kažejo, da je v Sloveniji izginilo vsaj 40% mokrišč. Največ mokrišč je bilo izgubljenih zaradi pomanjkljivega znanja o pomenu mokrišč in zaradi prevelikih apetitov po gradnji, obnova mokrišč pa je izjemno draga in zahtevna. V zadnjih letih se odnos do mokrišč spreminja. Vedno bolj cenimo njihovo vlogo v naravi.
