Kajenje povzroča zasvojenost – 31. januar, svetovni dan boja proti kajenju
Kajenje je pri nas kljub številnim ukrepom še vedno zelo razširjeno. V Sloveniji namreč kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, ki so v večini primerov začeli kaditi že kot najstniki. Večina jih kadi redno, torej vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v državi vsako leto umre 3600 prebivalcev. Število kadilcev res upada, vendar žal ne med mladimi, kjer je trend ravno obraten. Kadi skoraj tretjina deklet. Med kadilci je približno 70 odstotkov takih, ki bi radi prenehali in so to že večkrat poskušali, vendar so se vsi njihovi poskusi končali neuspešno. To je popolnoma razumljivo, saj nikotin v cigaretah povzroča tako telesno kot duševno zasvojenost. Če bi lahko, naj bi jih prenehalo kaditi med 50 in 70 odstotkov.
Kajenje tobaka škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Kajenje med nosečnostjo škodljivo vpliva na zdravje še nerojenega otroka in izide nosečnosti. Lahko je vzrok za nizko porodno težo otroka, prezgodnji porod, zmanjšanje pljučnih funkcij pri otroku, razcepljeno ustnico in nebo ter nenadno smrt dojenčka. Pri odraslih so škodljive snovi v tobačnem dimu, ki ga vdihava kadilec, vzrok številnih bolezni.
Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj različnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih drugih bolezni. Nekoliko manj znano je, da povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije in motnje imunskega sistema, posledica česar je splošno poslabšano zdravstveno stanje. Škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Čeprav vse to vemo, se je kajenju zelo težko odpovedati.
Veliko nekdanjih kadilcev poroča o stalni želji po cigaretah. Ugotavljajo, da so zasvojeni z nikotinom, podobno kot drugi ljudje z alkoholom, narkotiki ali pomirjevali. Ko količina nikotina upade, se pojavijo odtegnitveni simptomi: zaspanost, nemir, nestrpnost, motnje koncentracije in celo depresija.
Zaradi zasvojenosti mnogim ne uspe prenehati s kajenjem, zato jim je potrebno ponuditi strokovno pomoč. V Sloveniji imamo številne programe za opuščanje kajenja in svetovalni telefon. V zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih delujejo usposobljeni strokovnjaki za pomoč in podporo pri izbiri ustreznih načinov premagovanja skušnjav pri opuščanju kajenja. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center, za kar ne potrebujejo napotnice osebnega zdravnika. Na voljo imajo tako skupinsko kot individualno obravnavo. Za spremembo pa se mora odločiti vsak kadilec sam.
Pozitivni učinki prenehanja kajenja se pojavijo takoj. Že po 24 urah se zmanjša delež ogljikovega monoksida v krvi, po 48 urah pa se iz telesa izloči nikotin, zaradi česar se izboljšata čuta za voh in okus. V enem do dvanajstih tednih se do 30 odstotkov izboljša pljučna funkcija. V treh do devetih mesecih se omilita kašelj in kratka sapa. Po enem letu se kar za polovico zmanjša tveganje za srčni infarkt. Po desetih letih se za polovico zmanjša tveganje za nastanek pljučnega raka. Prenehanje kajenja zmanjša stopnjo tveganja prezgodnje smrti.
Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največ koristi za zdravje posameznika pa vsak kadilec doseže, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Dan brez cigarete lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja, čeprav so tobačni izdelki lahko dostopni in kot kaže še vedno (pre)poceni.
