Mojster sebe
Nikoli nisem pomislila, koliko stvari se nalaga v meni in me zadržuje v preteklosti, onemogoča sprejemanje trenutkov v sedanjosti in zatira pogled v prihodnost!
Ne da mi miru, ne morem se skoncentrirati in delati česarkoli, dokler tega ne napišem na papir in dam iz sebe ter delim z drugimi. Preživela sem čudovit vikend v družbi čudovitih oseb. Bila sem na delavnici – Mojster sebe. Hvala vsem prisotnim, bilo je lepo.
Zakaj bi se obremenjevali s tem, kaj ima sosed. – Mi od tega nimamo nič.
Zakaj bi ocenjevali, kakšen je sosed. – Ker smo MI MI in MI smo popolni.
Zakaj bi se s komerkoli primerjali. – Če pa smo mi EDINSTVENI.
Zakaj bi želeli biti takšni kot drugi. – Če pa je NAŠE življenje NAŠA izkušnja na tem planetu.
Zakaj bi odkrivali vodo, ki nam že teče na pipi.
Zakaj bi ugajali drugim, če smo zadovoljni s sabo.
V tem času sem spoznala, da ne živim polnega življenja, če ne živim sebe. Če počnem stvari, da bi ugajala drugim. Zakaj?
Preveč zakaj-ev, nepomembno vprašanje v tako omejenem času, ki ga imamo za izkoristiti in zaužiti na tem svetu.
Dano nam je bilo življenje na zemlji pa se ukvarjamo s tem, kaj bodo rekli drugi, ali nas bodo drugi sprejeli, bom naredil dovolj da bom zadovoljil druge, da bom zadostoval drugim, da bom všeč drugim. HALO – v nobenem od teh stavkov ni NAS, v nobenem od teh stavkov ni mene.
Zakaj bi morala oblačiti oblačila, ki so moderna in glamurozna, če to nisem jaz?
Zakaj bi morala v življenju govoriti stvari, v katere ne verjamem. Zakaj pa ne bi povedala tega, kar mislim jaz? Mogoče zato, ker je to samo moja resnica in drugim ni sprejemljiva. Prav, ne rabiš je sprejeti, saj to je MOJA resnica, imej SVOJO in bodi ti.
Zakaj bi mene tukaj, v mojem izobilju vsega, moralo prizadeti, kar se dogaja na drugem koncu sveta. Jaz živim tukaj in zdaj. Če bi živela tam, bi se na situacijo gledala drugače. Če ne bi imela kaj za jesti, bi se trudila preživeti s tistim, kar imam. Bodimo hvaležni za to, kar imamo. TUKAJ in ZDAJ.
Jaz ne morem ustaviti vojne nekje čisto drugje. Če bi bila v vojni, bi se trudila preživeti po svojih najboljših močeh. Tako to deluje.
Zakaj v življenju potrebujemo partnerja, da smo popolni? Saj partner ni del nas. Partner naj bo naš sopotnik, na vzporedni poti ob nas, v dobrem in v slabem. Ne potrebujemo pa odvisnosti od njega, še manj, da bi mu bili podrejeni. Da ne bi smeli na sindikalni izlet, ker mu to ne bi bilo prav. Potem v tej zvezi sploh ni nas. Je naše telo, ampak ni nas.
Zakaj bi morali naši otroci hoditi v šole, v katere smo želeli hoditi mi, pa nam mogoče ni uspelo? Naši otroci ne morejo živeti naših sanj, rodili smo jih na ta svet, imamo jih neskončno radi, zato jim moramo dovoliti, da živijo svoje sanje in svojo resnico.
V življenju, ki ga želimo polno živeti, je pomembno, da sprejemamo, ljubimo, smo hvaležni in smo JAZ, smo samo sami svoji. V vsakem danem trenutku v življenju smo naredili stvari najboljše, kot smo jih lahko v tistem trenutku. V življenju ni potrebno, da se počutimo manjvredne, ker se z nikomer ne potrebujemo primerjati. Ker nikogar ne rabimo vrednotiti.
In kot sem spoznala, bom v življenju pokončna v vsem, kar sem, pokončna v sovjih dejanjih, pokončna v svojem »dreku«. Vedno bom stala za sabo, za svojimi dejanji, naj se zgodi karkoli, to sem JAZ in samo JAZ lahko odgovarjam za svoja dejanja.
JAZ sem EDINSTVENA, JAZ sem ČUDEŽ – vsi smo ČUDEŽI.
Življenje ja takšno, kot si ga NAREDIMO SAMI!