“Moja” caprese

Že kar lepo število let se je obrnilo, odkar nas je neko jesen, družba šestih, preživela en nepozaben vikend na Koroškem pri dvema prijateljema iz skupinice. Obiskali smo Mežico in se podali v globine rudnika, spoznavali tradicionalno domačo kulinariko na enem izmed kmečkih turizmov, obujali spomine ob kozarčku rujnega ter ustvarjali nove, se odpeljali do kralja Matjaža, prehodili Črno … a tisto, kar je name naredilo največji vtis in pustilo pečat domačnosti, je bilo kosilo, ki ga je na svojem domu pripravila babica nase gostiteljice. Že sam ambient je popeljal v otroštvo, skupna miza, za katero nas je tako gostoljubno sprejela in pogostila Vesnina bica, pa je pogrela dušo še bolj kot domača juha z nudlči, ki jo je postregla. Sočna pečenka, pečen krompirček, solata in na koncu nekaj, kar je zgovorna gospa imenovala kolač.

Povem vam, nič kaj posebnega na oko, ali okus tega kolača je bil božanski. Bica je opazila, da kar zavijam z očmi, medtem ko se bašem z že tretjim kosom sladice, ki sem jo brez zadrege spretno jemala iz krožnika direktno pred mano. Ko sem mojstrici tega nesramno dobrega kolača izrazila pohvalo in jo povprašala za recept, je le zamahnila z roko in dodala, da je to tako preprosta sladica, da škoda zgubljati besede. Recept je stresla iz rokava. Seveda si ga nisem zapomnila in tudi verjela sem, da ga bom dobila ob kaki drugi priložnosti.
Vendar čas je neizprosen spremljevalec vsakega izmed nas… kot bi tlesknila s prsti, se je naša šest članska skupina pomnožila z 2, priložnosti za podobna druženja so se pa (žal) razpolovila. A se veliko krat spomnim na ta vikend in na to sladico. In ko je prišla vest, da se je bica poslovila, me je kar nekako obsedlo iskanje recepta za ta nebeški kolač.

Po tem, kar sem si zapomnila iz pogovora z bico, sem kar hitro odkrila, da se gre za tortico caprese. In začela sem peči. Preizkusila sem vse možne kombinacije in kar mi je bilo v tistem trenutku še pomembneje, oblike. Bicaina tortica je bila namreč v obliki šarklja. Enostavno sem hotela poustvariti sladico iz tistega nepozabnega dne. Kar nekaj časa mi je vzelo in lepo število tortic smo pojedli, da se mi je končno posvetilo, da na okus tistega kolača niso vplivale zgolj sestavine, ki jih je bica zmešala »na roko« in vlila v pekač. Ne morem poustvariti bicine sladice, ker je bila le ena izmed mnogih elementov. Bila je »le« pika na i krasnemu dnevu, okusnemu kosilu, čudoviti družbi … bilo je enkratno in neponovljivo. Zato sedaj pečem torto caprese tako, kot je meni najbolj všeč. Ni takšna, kot je bila bicina, je »po moje«, a vendar vedno popelje v tisti jesenski vikend, ko se nas je družba šestih odpravila na Koroško …

Sestavine in recept

Za tortico, ki se najlepše speče v velikem tortnem modelu s snemljivim dnom, potrebujete:

• 6 jajc, ločite beljake in rumenjake,
• 200 g čokolade s 70% kakava, stopite na pari,
• ščep soli,
• 190 g sladkorja,
• 150 g masla, stopljenega,
• zamašek ruma,
• 200 g mletih mandljev.

Priprava tortice je sila enostavna.
Stopite čokolado in ji primešajte ščep soli. Naj se shladi. Stopite maslo, ki prav tako kot čokolada, ne sme biti vroče. Beljake stepite v trd sneg, sladkor z rumenjaki pa v puhasto kremo. Rumenjakom dodajte stopljeno in ohlajeno čokolado ter maslo, primešajte se mlete mandlje, prilijte rum in dobro premešajte. Na koncu na rahlo vmešajte še beljakov sneg. Maso vlijte na pomaščen pekač, ki ste mu dno obložili s peki papirjem. Pecite 45 min, na 180 stopinjah Celzija.

Naj ta enostavna tortica, ki jo lahko postrežete s kepico vaniljevega sladoleda ali žlico stepene sladke smetane, tudi vam sladi druženja s prijatelji.