Mama ve najbolje ali zakaj otroci ne poslušamo!
Baje, da se iz svojih napak največ naučimo, to je najboljša šola, kjer dobiš življenjsko lekcijo, ki tvoj način razmišljanja popelje v čisto novi svet! A vseeno, kolikokrat se spomnimo maminih nasvetov in njenega godrnjanja, ko že storimo neumnost? ”Mama je imela prav!”, boli skoraj toliko, kot lekcija sama!
Za nas, ki smo po srcu svobodnjaki, ki življenje radi začinimo s ščepcem nevarnosti, so nam mamini nasveti čisto odveč. Skozi eno uho noter, skozi drugo ven, a besede vseeno tako rade ostanejo v srcu in tam nekje v podzavesti.
Se še spomnite, kaj vam je mama vedno govorila? In tisti legendarni stavek, ko te je zasačila pri bedariji?
”No, kaj sem ti rekla??”
Kot mlademu, divjemu in uporniškem dekletu, so se taki stavki zdeli totalna neumnost, nemogoči za poslušanje, a sedaj v zrelih letih se velikokrat spomnim na njene besede, in ”no, kaj sem ti rekla?”, zveni sedaj tako zelo simpatično!
In če malo pobrskam po spominu, kaj vse mi je mama skušala dopovedati s svojimi preprostimi nasveti, mi prva na misel prileti mamina najljubša: ”Ne hodi vem z mokrimi lasmi, Adrijana. Že stokrat sem ti rekla, da fen ni za okras doma!”, ali: ”Ne hodi bosa po stanovanju, prehladila se boš! Poglej kok štumfov maš, poln predal!” in seveda: ”Adrijana, pokrij si ledvica! Jutri greva v trgovino, ti bo mami kupila nove spodnje majice!”. Danes pri 30-ih letih si vestno tlačim spodnjo majico v hlače, hodim v štumfih po stanovanju ter si redno feniram lase!
Ko smo skupaj sedeli pred televizijo ter gledali Dnevnik ali 24 ur, je ati vedno norel, kaj vse se dogaja v naši prelepi državici in po svetu. Mami je vedno filozofsko zaključila: ”Adrijana, bodi poštena, tako boš daleč prišla!” Ta stavek mi v glavi odmeva kot zaklet, saj vsi vemo, da poštenost danes ne velja nič, ljudje so pokvarjeni. Če si pošten, si pač bedak! A mama je vseeno imela prav! Biti pošten v tem norem in pokvarjenem svetu je luksuz, s poštenostjo dobiš prave prijatelje, notranji mir ter zadovoljstvo in predvsem čisto vest!
Ko me je mama zasačila pri prvi laži, mi je s kuhalnico v roki zabrusila: ”Resnica vedno pride na dan!” Oh mama, še kako prav imaš! Lažnivec se vedno ujame v mrežo lastnih spletk! Ko sem se celo uro lišpala za večerno žuriranje ali za zmenek, me je mama vedno podila ven iz kopalnice ter v večerni halji in z navijalkami v laseh diktirala, da videz ni vse! “Nove obleke, čevlji, frizura in šminka ti ne bojo prinesli službo, prijatelje ter zaradi teh stvari ne boš obdržala fanta, osebnost prevladuje, vedno!
”Oprosti in pozabi, Adrijana. Ne bodi kot fotr!” mi je vedno govorila, ko sem kot razjarjeno tele norela po sobi ter izumljala nove kletvice zaradi hinavskih ljudi. Ta dotični mamin stavek me je šokiral in mi dvignil pritisk do Triglava! Ko sem bila mlado, vročekrvno dekle, se mi je zdel ta stavek naravnost absurden! A sedaj, ko imam preveč takih ljudi okoli sebe, je ta mamin nasvet balzam za moj mir ter trn v peti hinavcem!
V življenju sem storila ogromno napak in danes se sprašujem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi vedno poslušala mamo? Bi bila pri 30-ih poročena, z otroki, hiša, pes? Bi bila kot moja mama, pridna gospodinja, s službo, trmastim možem in podivjano hčero?
”Mama ve najbolje!” se glasi legendarni stavek, ki bo v slabo voljo spravljal otroke, strašil najstnike ter z obžalovanjem v glavi odmeval nam, odraslim!
In … kako bi ta zaključek komentirala moja mama?
”Vidiš, Adrijana, to je pa zato tako, ker nikoli ne poslušaš!”