Na kateri del mene me spominja?

V oskrbo mi je dano čudovito posestvo. Obdana sem s sadnim drevjem, zelenjavnim vrtom, njivico, grmičevjem in zelišči. Zalivanje me ponese v meditativno stanje, prežeta postanem s prisotnostjo sedanjega trenutka. Vzamem si čas, sproščeno uživam in se lahkotno povezujem. Občutim hvaležnost in blago stanje, ki me z lahkoto prežame z nežnostjo in milino. Občutek, ki me preveva, je, kot bi sanjala z odprtimi očmi.

Vidim psičko, kako se zapodi v kokoš, ki je ušla izza ograde. Le ta brezbrižno tepta solato pod seboj, še usede se nanjo v svoj bran in na njej pusti svoj drekast pečat. Pregovarjam se z njo in ji pokažem, kje je njeno mesto, kamor želim, da se vrne. Tokrat se začuda prav nič ne upira in sledi mojim navodilom. Četudi sem bila jezna, ni bila videti prestrašena, bolj zbegana, kot bi hotela vprašati: »Je kaj narobe?« Tudi drugi dan jo najdem zunaj, tokrat v zeliščih in rožah. Vem, da je solate za vse dovolj. Pa saj jo vendar dobi, začutim bes v sebi. Jo želi več zase? Si raje postreže sama, ko ustreza njenemu bioritmu? Ima morda ta kokoš avanturistični karakter? Na kateri del mene me spominja? Spomnim se kdaj sem jaz takšna, da ozavestim nov košček mozaika v procesu spoznavanja sebe.

Me mačka ležerno pogleda, ko zmotim njen dnevni spanec. Uspe ji dvigniti svoj mačji trup, da pokaže svoje zaspane oči, ki samodejno lezejo skupaj. Se ji nasmehnem, tako prikupna je tam visoko med škatlami. Nabira svoje moči, da bo spet urno zdirjala mimo psičke, da ji bo pokazala svoje hitrostne spretnosti. Mmm, kako samosvoja in nagajiva znam tudi jaz biti. Dobiti pozornost, se dotikati, izkušati in biti razigrana.

Se s psičko rada igram. Ob njej občutim, kako je izkušati pripadnost. Slišim, ko laja na poštarja in vsakogar, ki pride na njen teritorij ali ga še ne pozna. Ja, še zmerom je pes z živalskim nagonom. Laja tudi, ko prosi za hrano, ki jo jaz uživam ali ko želi, da jo spustim ven iz hiše, da sredi noči ježem prepreči  obhod. Ja, tudi jaz sem se naučila drugim postaviti meje in biti zvesta sebi.

Lahko sprejmem vse dele sebe in se pomirim z njimi? Se odprem možnostim, da spoznam svoje sposobnosti, tudi tiste speče v meni, ki čakajo, da jih prebudim, z odprtim izkušanjem življenja v njegovi paleti ustvarjalne raznolikosti. Le kakšno spoznanje bo prineslo o meni, življenju in odnosih? Se z radovednostjo in zaupanjem pogreznem v sanje in veselim novega dne.