Plače žensk nižje od plač moških
Žal je tudi v Sloveniji zelo veliko brezposelnih ljudi (po zadnjih podatkih več ko 123.600); veliko, veliko preveč pa je lačnih ust (večina teh brezposelnih ima seveda tudi družine): otrok, odraslih in starejših. In mnogo lačnih je tudi med tistimi, ki so zaposleni in ne dobijo težko prigaranega zaslužka ali pa je ta zaslužek (oziroma pokojnina) tako nizek, da z njo ne morejo dostojno preživeti svoje družine. Seveda pa so tudi podjetja, ki z izplačilom plač ne zamujajo in so izplačane plače nekje na slovenskem povprečju (ali malo nad ali malo pod tem povprečjem).
Se pa pogosto vprašamo, kaj je vzrok razlik v plači med moškimi in ženskami. Uresničitev načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti bi moralo postati temeljni cilj vseh izplačevalcev plač. Pravica do enakega plačila, ne glede na spol, je za zaposlene v Sloveniji sicer pravno zagotovljena, ampak to načelo na žalost v praksi ni uresničeno. Statistični podatki kažejo, da višina plače žensk zaostaja za višino plače moških tako na nacionalni ravni kot na ravni poklicev in dejavnosti. Raziskave so pokazale, da se razlike v plačah povečajo v korist moških, ko primerjamo enako izobražene in enako izkušene moške in ženske. Dostop do individualnih podatkov o plačah na istem delovnem mestu velja za zaupnost podatkov. Tako lahko le sodelavci med seboj primerjajo svoje plače v skladu s svobodno voljo in na osnovi medsebojnega zaupanja zaupanja. Le enaka obravnava moških in žensk bo prispevala k optimizaciji človeških virov, k povečanju produktivnosti in konkurenčnosti. Zmanjševanje plačne vrzeli dviguje donosnost za celotno gospodarstvo. Znanje in veščine žensk so nujno potrebne za gospodarski in socialni razvoj družbe, kar bi se moralo odraziti tudi v plačah žensk in njihovem položaju na trgu dela.
Plače so vsekakor zelo pomembne tako s socialnega, ekonomskega in motivacijskega vidika. Veliki večini zaposlenih plača predstavlja edini vir dohodka, zaradi česar njihova višina pomembno vpliva na življenjski standard in dostojnost življenja. Tudi za Slovenijo velja, da se sooča s problemom nižjih zaslužkov žensk od moških. Ker so od plač odvisne tudi pokojnine, je stopnja tveganja revščine za ženske še enkrat višja kot za moške. Uradni kazalniki za merjenje neenakosti v plačah po spolu kažejo, da so plače žensk kar za 16% nižje od plač moških. Vse premalo se poudarja, da do razlik v plačah za enako delo ali delo enake vrednosti ne bi smelo prihajati in vse prevečkrat slišimo, da razlik v plačah po spolu zaradi zakonskih določil ni. Manjše plačilo za ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v primerjavi z moškimi velja pri istem delodajalcu.
Razlike v plačah žensk in moških v Sloveniji obstajajo ne glede na splošno mnenje, da tega problema v Sloveniji nimamo. Še bolj pa je razširjeno prepričanje, da razlik v plačah žensk in moških na istem delovnem mestu ni. Analize so pokazale, da ima velik pomen za nastanek razlik že določitev osnovne plače oziroma uvrstitev v ustrezni plačilni razred znotraj tarifnih razredov..Do razlik pa prihaja tudi zaradi podeljevanja delovne uspešnosti in napredovanja in zaradi tega, ker so ženske zaradi nege otrok in ostarelih staršev več odsotne z dela kot moški. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji znašala samo 95,4% povprečne mesečne bruto plače moških (v povprečju je bila nižja za 74 EUR); povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je znašala 1.616 EUR, povprečna letna bruto plača, preračunana na mesec, pa 1.542 EUR. Razlika med bruto plačami moških in žensk pa je največja v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in sicer so imele ženske v teh dejavnostih kar za 27,4% nižjo plačo od svojih moških kolegov. Povprečne plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in vodo (za 2,9%) in za 4 odstotne točke v dejavnosti javne uprave in obrambe.
Povprečne mesečne bruto plače po glavnih poklicnih skupinah in spolu, Slovenija, 2011 (SURS)
To so (zelo žalostne) ugotovitve Statističnega urada Republike Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; še bolj žalostno pa je dejstvo da tudi delo, ki ga ženske opravijo doma, nima nobene “vrednosti”. Največkrat (razen redkih izjem) nihče ne opazi, da je stanovanje čisto in pospravljeno, da je perilo oprano in zlikano, da na mizi stoji vaza z rožicami iz bližnjega travnika in še mnogo, mnogo drugih malenkosti….
VIR podatkov:
- SURS (Statistični urad Republike Slovenije)
- Priročnik Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije)
